Gospodarski prestopki

Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo glede na trditve, ki jih je tožeča stranka podala v svojih pripravljalnih vlogah in na katere je sodišče vezano pri odločanju o zahtevku (glej 14. točko obrazložitve prvostopne sodbe). Tožeča stranka v svojih trditvah ni zatrjevala, da je stavba na ... poslovna stavba. Tovrstne pritožbene navedbe so pritožbena novota v smislu 337. člena ZPP in so kot takšne pritožbeno neupoštevne, saj pritožnica ni pojasnila, zakaj teh svojih navedb ni mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje. Že glede na navedeno, so povsem neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da se za tovrstna razmerja ne uporabljajo določila Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). So pa tudi neutemeljena. Obvezni rezervni sklad je v slovenski pravni red vnesel Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki v 119. členu določa, da morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem enot. Stanovanjski zakon (SZ-1, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 69/03 in nasl.), ki kot posebe

Izpolnitveni ravnanji podjemnika na podlagi podjemne pogodbe in mandatarja na podlagi mandatne pogodbe se razlikujeta po tem, ali se izvajalec storitve (podjemnik oziroma mandatar) zaveže tudi uresničiti končni interes naročnika. Podjemnikova storitvena obveznost ima tako značilnost obligacije rezultata. Mandatarjeva storitvena obveznost ima tako značilnost obligacije prizadevanja.

Ker tožeča stranka vtoževane denarne terjatve ni prijavila v stečajnem postopku, je v skladu s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP, vtoževana terjatev tožeče stranke v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala.

Pravilno je sodišče ugotovilo, da je prvo tožena stranka prodajalec vozila, tožeča stranka pa kupec, ter da je glede na določbo 468. člena OZ, ki daje kupcu pravico, da jamčevalni zahtevek uveljavlja od prodajalca, prvo tožena stranka kot prodajalec pasivno legitimirana v tem postopku. Prvo toženi stranki je bila skrita napaka na vozilu tožeče stranke znana še preden je do okvare vozila prišlo in je podana njena odgovornost za škodo, ki je posledica te skrite stvarne napake. Obligacijski zakon za uporabo 465. člena ne določa pogoja, da bi morala biti prodajalcu napaka znana že ob prodaji oziroma izročitvi stvari, kot to skuša v pritožbi prikazati prvo tožena stranka.

Družbenik mora za to, da se razbremeni odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe, trditi, da glede na njegov položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe po uradni dolžnosti iz sodnega registra, ter dokazati, da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo. Glede na navedeno dejanska neaktivnost (tako imenovana nezakrivljena pasivnost) družbenika ne more razbremeniti odgovornosti, zato tudi ugovorne navedbe dolžnikov, da nista odločala in sodelovala pri vodenju družbe, za utemeljenost ugovora pasivnosti ne zadoščajo. Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara, ko pretečejo tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila omenjena kazen izrečena, v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, za gospodarski prestopek torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava, tudi na pritožbeni stopnji ob obravnavanju dolžnikovega ugovora.

Inšpekcijski organ bi lahko štel, da je tožnica z izvajanjem protiprisluškovalnih pregledov opravljala detektivsko dejavnost brez veljavne licence ali brez veljavnega pooblastila le, če bi ugotovil, da je pri tem uporabila upravičenja, ki jih imajo detektivi na podlagi 27. člena ZDD-1, tj. upravičenja, s katerimi bi lahko posegla v človekove pravice in temeljne svoboščine drugih oseb.

Izpolnjevanje pogojev za opravljanje storitev dajanja potrošniških kreditov se za vse dajalce teh kreditov preverja vsake tri leta. Za presojo pravilnosti in zakonitosti upoštevanja okoliščine, da je bil vlagatelj kaznovan za prekršek po prejšnjem ZPotK, pa je pomembno le, ali enako ravnanje kot prekršek opredeljuje tudi ZPotK-1 in ali hkrati določa, da se vloga za izdajo ali podaljšanje dovoljenja zavrne, če je vlagatelj kaznovan za tak prekršek.

Določba 2. odstavka 50. člena ZGP,določa, da se v primeru, če se predpis po storitvi gospodarskega prestopka spremeni enkrat ali večkrat, uporablja predpis, ki je milejši za storilca, se na tak način uporablja le glede predpisa, ki določa gospodarski prestopek, to je v konkretnem primeru Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ne velja pa v vsakem primeru ob spremembi blanketnih določb.

Inštitut napovedi pritožbe v postopku z gospodarskimi prestopki sploh ni veljal.

Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, kdaj je bil zaključni račun za leto 1991 predložen SDK, česar tudi obtožni akt ni vseboval. Zato je treba v korist obsojenih pravne in odgovornih oseb šteti, da je bil očitani gospodarski prestopek storjen po izteku leta 1991, torej s 1.1.1992, zaradi česar je nastopilo absolutno zastaranje pregona zaradi gospodarskega prestopka, še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (22.1.1998).

Opustitev prijave solastninskega deleža v podjetju s sedežem v tujini ni kršitev majhnega pomena. Pomena kršitve ni mogoče vezati na višino solastninskega deleža na tujem podjetju, ampak ga je presojati z vidika javnega reda na področju zunanjetrgovinskega poslovanja.

Ne glede na izkazani državljanski status obsojene odgovorne osebe - tujca, se le-ta kot direktor obsojene pravne osebe ne more sklicevati na zmoto glede veljavne zakonodaje v naši državi, saj je kot direktor domače pravne osebe dolžan upoštevati domače pravo in je zato smiselno sklicevanje na pravno zmoto neupoštevno. Zgolj izostanek škodljivih posledic ne zadošča za uporabo inštituta neznatne družbene škodljivosti. Zamuda registracije pogodbe - kreditnega posla s tujino se glede na predpise Banke Slovenije nanaša na prekoračitev roka po datumu sklenitve obravnavane pogodbe, ki je vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja in ki glede na 2.odst. 420.čl. ZKP ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti. V postopku za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati primernosti višine kazni, kolikor je izrečena v okviru predpisane kazni.

Zakon o kreditnih poslih s tujino je glede ureditve teh poslov v razmerju do ZOR lex specialis, zato so kreditne posle s tujino, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, lahko sklepale vse pravne osebe in zasebniki in ne le banke in hranilnice (5. člen). Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati primernosti kazni, izrečene v zakonskih mejah.

Izvršilni postopek v tej zadevi se vodi po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče vezano. Dolžnikove navedbe so take narave, da bi jih moral uveljavljati že v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova. Predlog za obnovo postopka ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ.

Vsi državni organi, tudi inšpekcijska služba so dolžni naznaniti gospodarski prestopek o katerem so obveščeni ali zanj zvedo, kljub temu, če ta dolžnost ni navedena v predpisu, ki ureja področje njihovega delovanja. Ni dejanje majhnega pomena, gradnja brez lokacijskega dovoljenja, če je to kasneje pridobljeno saj njegova izdaja ni sama po sebi umevna in je s takšnim ravnanjem obdolženih že povzročena škoda - neupoštevanje predpisov.

Četudi so nekatere kršitve dobrih poslovnih običajev pri razprodajah in prodajah po znižanih cenah v 2. in 8. točki 77. člena in 5. točki 1. odst. 78. člena ZVPot opredeljene kot prekrški, pa tudi po uveljavitvi tega zakona oglaševanje navidezne razprodaje ali navideznega znižanja cen in podobna dejanja, ki zavajajo potrošnike glede cen, pomeni gospodarski prestopek po 4. alinei 1. odst. 30. člena v zvezi z 9. alineo 3. odst. 13. člena ZVK.

S tem, da obdolžena pravna oseba v objavi o razprodaji ne navede vrste blaga, ki je v razprodaji, objavljeno znižanje pa se nanaša na manj kot eno četrtino celotne vrednosti blaga, stori gospodarski prestopek po 4. alinei 1. odst. 30. člena v zvezi z 9. alineo 3. odst. 13. člena ZVK.

Kadar višji javni tožilec po pooblastilu, ki ga ima v členu 361/II ZKP v zvezi s členom 60 ZGP, v pritožbenem postopku umakne pritožbo, mora pritožbeno sodišče pritožbo zavreči.

V členu 92 Zakona o računovodstvu je za posamezen gospodarski prestopek zagrožena kazen za pravno osebo v razponu od 450,00 sit do 4.500,00 sit. V času izreka kazni je bil navedeni razpon zaradi učinkov inflacije v času od sprejema zakona v letu 1989, skoraj v celoti izničen. Namen zakonodajalca prav gotovo ni bil izrekanje simboličnih kazni. Zato je pri odločitvi treba upoštevati tudi težo kršitve.

Ker je obdolžena pravna oseba opravljala le tisti del registrirane dejavnosti, za katerega ji je inšpekcijski organ naknadno izdal ustrezno odločbo in za katero niso bili potrebni nobeni posebni pogoji in glede na dejstvo, da je obd. pravna oseba pisno zahtevala izdajo odločbe - za katero je izpolnjevala pogoje že pet mesecev pred začetkom poslovanja, kaže na to, da je umestna uporaba določila člena 2/II ZGP, po katerem kršitev predpisov s takimi značilnostmi in posledicami ni gospodarski prestopek.