Obrt

Določba Pravilnika o tem, da mora kandidat opraviti mojstrski izpit v roku treh let od dneva pristopnega roka, sicer se postopek opravljanja mojstrskega izpita zaključi in kandidata izbriše iz evidence kandidatov za pridobitev mojstrskega naziva, kot materialno procesna določba zbornici ne daje podlage za ustavitev postopka po ZUP, temveč zbornici nalaga nadaljevanje postopka in vsebinsko pojasnilo, zakaj niso (več) izpolnjeni pogoji za opravljanje mojstrskega izpita oziroma pojasniti razloge, iz katerih izhajajo dejstva za zaključek opravljanja mojstrskega izpita ter posledično izbrisa tožnika iz evidence aktivnih kandidatov, kot to predvideva drugi odstavek 6. člena Pravilnika, kar pa v zadevi ni pojasnjeno.

V izpodbijani odločbi razlog, zakaj izvedba dokazov ni potrebna, ni ustrezno obrazložen. Tožniki so s predlaganimi dokazi želeli dokazovati, da trpijo hrup iz spornega lokala, torej da pred njim niso zaščiteni. Da bi bilo to dejstvo že dokazano in da zato izvedba nadaljnjih dokazov v tej zvezi ni potrebna, iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ravno obratno. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja denimo, da bi bilo pravnorelevantno dejansko stanje (torej vprašanje izpolnjenosti merila varstva pred hrupom) že ugotovljeno s takšno stopnjo gotovosti, da nadaljnje dokazovanje tega ne more več spremeniti.

O varstvu pred hrupom v konkretnem primeru v izpodbijani odločbi ni mogoče razbrati ničesar. V vsebinskem delu obrazložitve izpodbijane odločbe je glede hrupa zapisano le, da je z obratovanjem gostinskega obrata povezana določena stopnja hrupa, da je ta v okolju stalen in ga je treba tolerirati, navedbe tožnikov o hrupu pa da so subjektivne in meritev ni bilo izvedenih; da za konkretno območje ne veljajo posebne omejitve hrupa ter da stopnja hrupa po oceni drugostopenjskega organa ni bila presežena (vse na str. 16. izpodbijane odločbe).

Sodišče ugotavlja, da si tožnik z izpodbojno tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Z izpodbijano odločbo je bil gostincu potrjen redni obratovalni čas in dano soglasje k podaljšanem obratovalnem času gostinskega lokala v letu 2017. To pomeni, da taka odločba od izteka leta 2017 dalje ni imela več nobenih pravnih učinkov, s prenehanjem pravnih učinkov izpodbojne odločbe pa je prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 259/2010 z dne 29. 9. 2010).

Skladno s prvim odstavkom 156. člena ZASP se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo SAP. Če namreč po štirih mesecih od začetka pogajanj kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov ne skleneta skupnega sporazuma, lahko kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov zahteva, da SAP določi primerno tarifo. Z odločbo SAP z dne 18. 6. 2008, je bila tarifa za uporabo glasbe oziroma višina avtorskega nadomestila v gostinskih lokalih članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije določena v deležu od izkazanega prihodka uporabnika (za lokale tipa bife, bar, višina avtorskega nadomestila znaša 0,80 % od prihodka uporabnika). Takšna tarifa pa ne velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del iz repertoarja SAZAS. Odločba SAP namreč s pravnomočnostjo ni postala pravna podlaga za določitev višine avtorskega nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del v vseh gostinskih lokalih (ni nadomestila tarife Pravilnika 1998 kot skupnega sporazuma za vse istovrstne uporabnike - za vse uporabnike, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo), temveč zgolj v go

Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer povzela celoten potek postopka in zakonske podlage za odločanje, ni pa obrazložila odločilnih razlogov za ugoditev zahtevku gostinca. Sodišče zato zaključuje, da izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka.

Za izvedbo ocenjevanja je bistvena opredelitev izdelka/storitev, ki je predmet ocenjevanja. Pri opredelitvi vsebine storitve, s katero tožnik konkurira na Javnem razpisu, pa je relevantno, kaj zajema njegova vloga, v kateri predstavlja svoj projekt oziroma storitev.

Če se upravni organ odloči, da kakšnega dokaza za zatrjevanje dejstva, ki je sicer za odločitev v zadevi pomembno, ne bo izvedel, mora za to navesti utemeljene razloge, na primer, da je dejstvo, ki ga želi z izvedbo tega dokaza dokazati stranka, že dokazano. Namreč, tudi v upravnem postopku mora biti zavrnitev dokaznega predloga (ustavno) upravičena.

Iz določb Odloka o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost jasno izhaja, da mora prvostopenjski organ, še preden izda odločbo o podaljšanem obratovalnem času, pridobiti mnenje KS. Utemeljeno je namreč pričakovati, da prav KS dobro pozna okoliščine na območju, ki jih mora toženka upoštevati pri odločanju, (tudi) v smislu uporabe meril iz 4. člena Odloka. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato že iz tega razloga izpodbijane odločbe ni mogoče potrditi kot pravilne in zakonite.

Glede na to, da 5. člen Odloka o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Komen določa merila, na podlagi katerih se izda soglasje za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času, mora obrazložitev obsegati razloge, iz katerih izhaja, da je organ pri odločanju upošteval zahtevana merila. Tožena stranka je sicer v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzela celoten potek postopka in zakonske podlage za odločanje, ni pa obrazložila odločilnih razlogov za ugoditev zahtevku gostinca. Sodišče zato zaključuje, da izpodbijane odločitve zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka.

Pravnega interesa za upravni postopek ter aktivne legitimacije in pravnega interesa za upravni spor ni mogoče enačiti. Za ugotovitev obstoja navedenih predpostavk v zvezi z upravnim sporom je pomembno, da je bil s tožbo izpodbijani sklep izdan tožnikoma in da je bila z njim sprejeta za tožnika neugodna odločitev. Tožnika sta po 19. členu ZUS-1 aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep. Pristojni organ na podlagi vloge gostinca za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času o tem odloča (gre za upravno odločanje v smislu ZUP) in da tako tudi v primeru, ko ob izpolnjenih ostalih pogojih soglaša s predlaganim podaljšanim obratovalnim časom in zato s strani gostinca predlagani razpored obratovalnega časa na s Pravilnikom o merilih za določitev obratovanlnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost predpisanem obrazcu potrdi, s tem odloči o njegovi vlogi.

Tožeči stranki v celotnem postopku izključitve iz članstva obrtno-podjetniško zbornice niso bila zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki bi ji omogočila enakopravno, učinkovito in pošteno varstvno njenih pravic. Sklep upravnega odbora o izključitvi iz članstva predstavlja ukrep, ki pomeni najtežjo, skrajno sankcijo in je mogoč le v primeru, če član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti.

Glede na to, da je bilo tožnici (naknadno) omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku odločanja o izdaji soglasja stranki z interesom za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, sodišče ugotavlja, da tožnica nima pravnega interesa za (vsebinsko) odločanje o predmetni tožbi. Odločitev v tem upravnem sporu namreč njenega pravnega položaja v konkretnem primeru ne more izboljšati, saj ji je toženka zaradi varstva pravic in pravnih koristi (že) omogočila sodelovanje v predmetnem postopku.

V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka. Med minimalne procesne standarde spada tudi pravica prizadete osebe (obdolženca) do izjave oziroma obrambe, ki se v konkretnem primeru povezuje s pravico do pravnega sredstva oziroma ugovora. Sestavni del te pravice je nedvomno obveznost pristojnih organov združenja, da odločitev o izključitvi iz članstva kot najtežji ukrep, ki ga je mogoče izreči le v primeru, ko član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo, oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti, ustrezno obrazložijo oziroma natančno, konkretno opišejo kršitev, ki jo članu očitajo. Šele v tem primeru je namreč članu dejansko omogočeno, da se izjavi o očitkih oziroma se pred njimi brani. Toženka oziroma njeni organi po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnici v postopku odločanja o njeni izključitvi iz članstva niso zagotovili minimalnih procesnih standardov.

V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka. Táko je utrjeno stališče sodne prakse glede disciplinskih postopkov, ki tečejo znotraj društev. Še toliko bolj navedeno velja za toženko kot združenje, katerega namen je prav tako kot pri društvih uresničevanje skupnih interesov, poleg tega pa mu zakon daje položaj pravne osebe javnega prava in mu podeljuje izvrševanje javnih pooblastil. Temeljna sestavina poštenega postopka je možnost prizadete (obdolžene) osebe, da se izreče o očitanih ravnanjih, katerih posledica bi bil lahko izrek disciplinske sankcije. Da bi se bil tožnik lahko branil zoper očitke, ki naj bi jih bil upravičeni predlagatelj naslovil zoper njega, bi moral biti z njimi predhodno seznanjen. Pred odločitvijo UO OPZS se tožnik o očitkih sploh ni imel možnosti izreči; pred odločitvijo skupščine OPZS je ugovor sicer vložil, vendar člani skupščine z njim niso bili seznanjeni; iz razlogov sklepa ni razvidno, da bi skupščina vsebinsko obravnavala tožnikove ustno predstavljene ugovorne navedbe. Vsebina sklepa skupščine je enaka sklepu UO, tožnikove navedbe

V primeru izdaje soglasja za obratovalni čas gostinskega lokala gre za posebno obliko upravne odločbe, pri kateri upravni organ svojo odobritev vloge, ki jo poda gostinec, le potrdi s podpisom na obrazcu. Izdajo takšne odločbe brez obrazložitve, s katero se ugodi zahtevku stranke in na predpisanem obrazcu, omogočajo nekateri predpisi. Ker je predmetno področje stvar (primarnega) urejanja samoupravnih lokalnih skupnosti, v skladu z podzakonskim aktom ministra, ima tožena stranka glede iskanja ustreznega ravnotežja med nasprotujočimi interesi podjetnika in stanovalcev v bivalnem naselju določeno polje proste presoje, v katero sodišče poseže samo, če bi bila odločitev očitno nerazumna oziroma neuravnotežena.

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je bila tožniku z izdajo sklepa prvostopenjskega disciplinskega organa - UO toženke in drugostopenjskega organa - skupščine toženke zagotovljena in omogočena učinkovita obramba oziroma varstvo njegovih pravic. O njej je mogoče govoriti tedaj, ko iz vsebine sklepa izhajajo konkretni, obrazloženi in opredeljeni razlogi za izpolnitev vseh predpostavk oziroma pogojev za izključitev. Sestavni del pravice do obrambe, kot ene temeljnih pravic člana, ki se povezuje s pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva že na ustavni ravni, je nedvomno obveznost organa, da svojo odločitev ustrezno obrazloži. Šele iz obrazložitve odločbe je mogoče razbrati, ali je organ zagotovil učinkovito in pošteno obravnavanje.

V zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, v čemer je tožena stranka kršila pravila postopka, saj je izpodbijano odločbo izdala ne da bi tožeči stranki dala možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in ji dala možnost predložitve nasprotnih dokazov.

Sodišče pozna pravna pravila po uradni dolžnosti (iura novit curia), vendar se to nanaša samo na splošna in abstraktna pravna pravila, vsebovana v splošnih pravnih aktih, kar za obravnavani statut te zbornice ne velja. V primeru statuta namreč sodišče vsebino razmerja ugotavlja na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank in na podlagi dokazov, ki jih stranki predlagata.

Iz izjave prijavitelja obratovalnega časa spornega gostinskega lokala - prizadete stranke, ki jo je podal ob vložitvi prošnje in je del upravnega spisa izhaja, da ima gostinski obrat A. izvedeno protihrupno zaščito in da bo v podaljšanem obratovalnem času navedenega gostinskega obrata poskrbel za red v gostinskem obratu in za primeren ter za okolico nemoteč odhod gostov iz gostinskega obrata. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala prav, ko je dne 1. 2. 2016 izdano soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času delno preklicala in na mesto dopuščenega obratovanja v podaljšanem obratovalnem času izdala novo soglasje za obratovanje ob petkih in sobotah od 22.00 do 24.00 ure in to vezala na dodatne pogoje, na katere je kakor izhaja iz uradnega zaznamka v upravnem spisu z dne 20. 4. 2016 najemnik gostinskega lokala pristal in se kakor izhaja iz upravnega spisa z njimi tudi strinjal, saj naj bi jih tudi že izvajal.