Obrtni zakon (ObrZ)

Ta zakon ureja obrtne dejavnosti, pogoje za opravljanje obrtnih dejavnosti, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja ter usposabljanja kadrov za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti.

(1)Obrtna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona.

(2)Zaradi varovanja življenja, zdravja in premoženja ljudi ali zaradi zagotavljanja varstva okolja se za opravljanje nekaterih obrtnih dejavnosti zahteva ustrezna poklicna usposobljenost.

(3)Vlada Republike Slovenije z uredbo določi seznam obrtnih dejavnosti iz prejšnjega odstavka in določi pogoje ustrezne poklicne usposobljenosti za opravljanje teh dejavnosti.

(4)Določbe II., IV. in VIII.A poglavja, razen 42.c in 42.e člena tega zakona se uporabljajo samo za obrtne dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena.

(1)Obrtna dejavnost je tista dejavnost, za katero veljajo naslednje značilnosti:

-        da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti,

-        da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa,

-        da je osebni angažma v proizvodnji, izvajanju storitev ali pri vodenju podjetja prevladujoč,

-        da se opravlja trajno.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost, če:

-        jo opravlja gospodarski subjekt, ki ima organizirane posamezne poslovne funkcije kot zaokrožene faze poslovnega procesa (npr. finančna, nabavna, prodajna in proizvodna funkcija);

-        se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta;

-        če jo opravlja gospodarski subjekt, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike in srednje družbe.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se dejavnosti finančnega posredništva, poslovanja z nepremičninami, svetovanja (pravno, davčno, podjetniško in tehnično svetovanje ter projektiranje), zdravstva, socialnega varstva ter dejavnosti prometa in zvez, razen cestnega tovornega in potniškega prometa, ne štejejo za obrtno dejavnost.

(4)Pri določenih storitvenih dejavnostih se lahko osebam, katerim se opravi storitev zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev.

(5)Storitvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije z uredbo iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

(6)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, na svoji spletni strani objavi listo dejavnosti, ki se v skladu s tem členom običajno opravljajo na obrtni način, z obrazložitvijo.

(1)Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.

(2)Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti.

(3)(črtan)

(1)Obrtno dovoljenje lahko pridobi samostojni podjetnik posameznik, gospodarska družba ali obrtna zadruga, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon.

(2)Obrtnega dovoljenja ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo.

(1)Pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja je:

-        srednja poklicna izobrazba ustrezne smeri, ali

-        srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, ali

-        ustrezen mojstrski naziv, ali

-        ustrezna nacionalna poklicna kvalifikacija, ali

-        višja strokovna izobrazba ustrezne smeri, ali

-        visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri.

(2)Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi oseba, ki je:

-        šest zaporednih let opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba ali poslovodni delavec podjetja, ali

-        tri zaporedna leta opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba ali poslovodni delavec podjetja, če dokaže, da se je predhodno vsaj tri leta usposabljala za to dejavnost, kar potrjujejo nacionalno priznana listina ali kar pristojni strokovni organ šteje kot izpolnitev zahtev, ali

-        tri zaporedna leta opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba ali poslovodni delavec podjetja, kadar dokaže, da je to dejavnost opravljala najmanj pet let kot zaposlena oseba, ali

-        pet zaporednih let opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot poslovodni delavec, pri čemer je vsaj tri od petih let bila na strokovnih položajih z odgovornostjo za določene sektorje podjetja in pri čemer dokaže, da je opravila vsaj triletno predhodno usposabljanje za to dejavnost, kar potrjuje nacionalno priznana listina ali kar pristojni strokovni organ šteje kot izpolnitev zahtev.

(3)Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije po postopku, ki ga določa pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru iz 14. člena tega zakona.

(4)Vloga za izdajo obrtnega dovoljenja se vloži pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ali na enotni vstopni točki VEM – vse na enem mestu.

(1)Oseba, ki izpolnjuje pogoj iz 9. člena tega zakona, je nosilec obrtne dejavnosti.

(2)Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi:

-        samostojni podjetnik posameznik, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena,

-        družba z omejeno odgovornostjo in družba z neomejeno odgovornostjo, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od družbenikov,

-        komanditna družba, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od komplementarjev,

-        delniška družba, če vsaj eden izmed članov poslovodstva ali pri njej zaposlena oseba ta pogoj izpolnjuje,

-        obrtna zadruga, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena.

(1)Če nosilec obrtne dejavnosti začasno ali trajno zapusti fizično ali pravno osebo, ga je ta dolžna nadomestiti v roku šest mesecev.

(2)V času odsotnosti nosilca obrtne dejavnosti mora fizična ali pravna oseba prenehati z opravljanjem obrtne dejavnosti.

(3)Če fizična ali pravna oseba v roku, določenem v prvem odstavku tega člena, ne nadomesti nosilca obrtne dejavnosti, ji Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije odvzame obrtno dovoljenje in jo izbriše iz obrtnega registra.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije dovoli fizični ali pravni osebi začasno prekinitev dejavnosti za čas enega leta, če je nosilec obrtne dejavnosti odsoten iz utemeljenega razloga (vojaška dolžnost, bolezen) več kot šest mesecev.

(1)Izumitelj ima na podlagi podeljenih patentov pravico do opravljanja obrtne dejavnosti, za opravljanje katere se zahteva ustrezna poklicna usposobljenost, tudi brez pridobitve mojstrskega naziva, če se patenti nanašajo na vrsto dejavnosti, ki jo namerava opravljati.

(2)Enako pravico ima tudi nosilec vzorca ali modela.

(1)Obrtno dovoljenje izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje, najpozneje v 15 dneh, ko je izročil obrtni zbornici pravilno sestavljeno vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja.

(2)V obrtno dovoljenje se vpiše obrtna dejavnost, nosilec obrtne dejavnosti ter podatki, ki so določeni s tem zakonom in s pravilnikom o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru, ki ga izda minister, pristojen za obrt v soglasju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.

(3)Na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije po uradni dolžnosti vpiše subjekt v obrtni register.

(4)Zoper odločbo o izdaji obrtnega dovoljenja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za obrt. V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja trgovine in gostinstva, odloča ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja prevozniške dejavnosti pa ministrstvo, pristojno za promet.

(1)Obrtno dovoljenje preneha veljati:

-        z odjavo iz obrtnega registra ali

-        z odvzemom.

(2)Fizična ali pravna oseba se je dolžna v roku osem dni po prenehanju opravljanja dejavnosti odjaviti iz obrtnega registra. O odjavi iz obrtnega registra izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije odločbo.

(3)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti obrtnega dovoljenja in izbrisu iz obrtnega registra, če ugotovi:

-        da fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje pogojev iz 9. ali 10. člena tega zakona,

-        da opravlja dejavnost v nasprotju z obrtnim dovoljenjem.

(4)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda fizični ali pravni osebi odločbo o prenehanju veljavnosti obrtnega dovoljenja in izbrisu iz obrtnega registra po uradni dolžnosti na podlagi izbrisa pravne ali fizične osebe, ki opravlja obrtno dejavnost, za katero se zahteva ustrezna poklicna usposobljenost, iz poslovnega registra ali izbrisa take obrtne dejavnosti iz poslovnega registra.

(5)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti obrtnega dovoljenja in izbrisu iz obrtnega registra, če ugotovi nestrokovnost pri opravljanju dejavnosti ali hujšo kršitev dobrih poslovnih običajev.

(6)Zoper odločbo iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za obrt. V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja trgovine, gostinstva in prevozniške dejavnosti, odloča o pritožbi ministrstvo, pristojno za trgovino, ministrstvo, pristojno za turizem in gostinstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za promet in zveze.

(1)Pristojni inšpekcijski organ prepove fizični ali pravni osebi opravljanje dejavnosti, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 9. člena tega zakona.

(2)Prepoved opravljanja dejavnosti je lahko začasna ali trajna. V primeru trajne prepovedi opravljanja dejavnosti Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije fizični ali pravni osebi odvzame obrtno dovoljenje in jo izbriše iz obrtnega registra.

(1)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vodi obrtni register, v katerega vpiše fizične in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, osebo oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, osebe, ki ob vpisu v poslovni register izjavijo, da nameravajo opravljati dejavnost na obrtni način v skladu s 5. členom tega zakona, ter osebe, ki opravljajo dejavnost, ki je navedena na listi iz šestega odstavka 5. člena tega zakona. Vpis fizičnih in pravnih oseb v obrtni register na podlagi izjave iz prejšnjega stavka je brezplačen.

(2)Upravljavec poslovnega registra mora Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije tedensko obveščati o vpisu fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost, ki je navedena na listi dejavnosti iz šestega odstavka 5. člena tega zakona in o izjavi subjekta vpisa, da namerava to dejavnost opravljati na obrtni način v skladu s 5. členom tega zakona.

(3)Obrtni register je javna knjiga.

(4)Vodenje obrtnega registra je podrobneje določeno s pravilnikom iz drugega odstavka 14. člena tega zakona.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je zadolžena za izvajanje poklicnega izobraževanja ter usposabljanja v skladu s tem in drugimi zakoni, ki urejajo področje poklicnega izobraževanja za potrebe obrtne dejavnosti.

(1)Izobraževanje dijakov po tem zakonu pomeni izvajanje praktičnega dela poklicnega izobraževanja pod vodstvom ustrezno usposobljene osebe.

(2)Izobraževanje dijakov za obrtne poklice sme opravljati le, kdor je za to strokovno usposobljen oziroma kdor zaposluje takšno osebo.

(3)Strokovno je usposobljen, kdor je pridobil mojstrski naziv na področju, na katerem želi učiti dijake.

(4)Kdor ni strokovno usposobljen, sme prevzemati dijake le, če ima zaposleno osebo, ki je za poklicno izobraževanje strokovno usposobljena.

(5)Kdor je končal ustrezno izobraževanje na višji strokovni šoli, visoki strokovni šoli ali univerzi in opravlja obrtno dejavnost, je strokovno usposobljen za prevzemanje in poklicno izobraževanje dijakov, če opravi program za pedagoško-andragoško izobrazbo, ki ga predpiše minister, pristojen za šolstvo in šport.

(1)Organiziranje izobraževanja dijakov se uredi z učno pogodbo (pogodbo o izobraževanju), ki jo sklenejo dijak oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik ter fizična ali pravna oseba, ki ima obrtno dovoljenje.

(2)Vsebino učne pogodbe v skladu z zakonom določi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvom, pristojnim za šolstvo in šport.

(1)Dijake sme izučevati tisti, ki poleg predhodnih pogojev izpolnjuje še pogoj, da ima ustrezno obratovalnico za praktično delo dijaka ali če zagotovi takšno obratovalnico.

(2)Obratovalnica ni potrebna za izučevanje poklicev, ki niso v pretežni meri vezani na delo v obratovalnici.

(3)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je zadolžena za izdajo mnenja, ali posamezna obratovalnica ustreza za izučevanje posameznih poklicev, v skladu z merili, ki jih določita Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport.

(4)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vodi register obratovalnic, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno izobraževanje.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izvaja nadzor nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtne dejavnosti in primernostjo obratovalnice, ki izobražuje za obrtne poklice.

(1)Izobraževanje po programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe v dualni organizaciji se konča z zaključnim izpitom.

(2)Zaključni izpit obsega strokovno-teoretični del, ki se opravlja v ustrezni šoli in praktični del, ki ga organizira Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Ministrstvo, pristojno za obrt, določi v soglasju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo in šport, Svetom za poklicno izobraževanje in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije pogoje in način opravljanja mojstrskega izpita.

Mojstrski izpit odobrijo in vodijo odbori za mojstrske izpite pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki opravljajo to nalogo po pooblastilu ministrstva, pristojnega za šolstvo in šport.

Pravico do opravljanja mojstrskega izpita pridobi, kdor:

-        je pridobil srednjo poklicno izobrazbo in ima vsaj tri leta izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit;

-        je pridobil srednjo strokovno izobrazbo in ima vsaj dve leti izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit;

-        ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in vsaj eno leto izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit.

Naziv obrtni mojster v zvezi z opravljanjem obrtnih dejavnosti po tem zakonu, sme uporabljati le tisti, ki je za opravljanje posamezne obrtne dejavnosti opravil mojstrski izpit.

(1)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vodi poseben register o poklicnem izobraževanju. V register se vpisujejo podatki o učnih mestih, o sklenjenih učnih pogodbah, opravljenih zaključnih in mojstrskih izpitih ter drugi podatki.

(2)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pripravi vsako leto razpis prostih učnih mest in ga objavi v dnevnem časopisju.

(1)Fizične in pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost, se lahko zaradi zagotavljanja strokovnosti in skupnih interesov pri opravljanju obrtne dejavnosti združujejo v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in hkrati po poslovnem naslovu podjetja v območne obrtno-podjetniške zbornice.

(2)V Obrtno podjetniško-zbornico Slovenije in območne obrtno-podjetniške zbornice se lahko v skladu z njihovimi statuti včlanijo tudi druge fizične in pravne osebe, ki želijo sodelovati pri uresničevanju ciljev in nalog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ali območnih obrtno-podjetniških zbornic.

(3)Statut Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije določi način in obveznosti člana pri vstopu in izstopu iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je oseba javnega prava in je samostojna, strokovno poslovna organizacija, ki deluje na območju Republike Slovenije.

(1)Za razvoj obrti Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije spremlja in obravnava problematiko dela obrti, skrbi za njen skladen razvoj, oblikuje stališča in predloge obrti za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike, izvaja javna pooblastila po tem in drugih zakonih, naloge s področja poklicnega izobraževanja, vodi register območnih obrtno-podjetniških zbornic ter opravlja druge, s tem in drugimi zakoni in s statutom določene naloge.

(2)Javna pooblastila po tem zakonu obsegajo:

-        izdajanje in odvzem obrtnih dovoljenj,

-        naloge s področja poklicnega izobraževanja,

-        nadzor nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtnih dejavnosti, nad osebami, ki izvajajo poklicno izobraževanje in nad primernostjo obratovalnic, v katerih se izvaja poklicno izobraževanje dijakov,

-        vodenje registra obrtnih dovoljenj, registra obratovalnic, registra oseb, ki so pooblaščene za izobraževanje dijakov, registra obratovalnic, kjer se poklicno izobraževanje izvaja in registra izdanih spričeval o opravljenem mojstrskem izpitu,

-        izdajanje potrdil fizični ali pravni osebi, da je zakonito ustanovljena v Republiki Sloveniji z namenom opravljanja obrtne dejavnosti in da ji v trenutku izdaje potrdila ni začasno ali trajno prepovedano izvajanje te dejavnosti (v nadaljevanju: potrdilo o zakonitem opravljanju obrtne dejavnosti v Republiki Sloveniji),

-        postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom in državljankam (v nadaljnjem besedilu: državljan) države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske konfederacije in države, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: država pogodbenica), državljanom tretje države, ki so pridobili poklicne kvalifikacije v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru, v Švicarski konfederaciji in državljanom tretjih držav, v skladu z drugim odstavkom 2. člena Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02, 92/07, 85/09 in 55/12) (v nadaljnjem besedilu: upravičeni državljan tretje države),

-        prijavo čezmejnega občasnega (v nadaljevanju: občasnega) opravljanja obrtnih dejavnosti za fizične in pravne osebe iz države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije.

(3)Javna pooblastila iz pete, šeste ali sedme alineje lahko minister, pristojen za obrt, na podlagi javnega razpisa podeli tudi reprezentativni gospodarski zbornici za njene člane, ki pridobi s tem status pristojnega organa z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v zvezi s temi javnimi pooblastili, pod pogojem, da:

-        deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev javnega pooblastila,

-        ima usposobljen kader,

-        izkaže reference o usposobljenosti za izvajanje upravnih nalog na področju, ki je predmet podelitve teh javnih pooblastil.

(4)Pri morebitnem izvajanju javnih pooblastil iz pete in sedme alineje reprezentativna gospodarska zbornica sodeluje z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije glede vprašanj, ki so povezana z vpisom v obrtni register, proti ustreznemu nadomestilu stroškov, določenim v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt.

(1)Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije upravljajo njeni člani preko svojih izvoljenih oziroma imenovanih predstavnikov v organih zbornice.

(2)Organi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so: skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor, predsednik.

(1)Skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je njen najvišji organ. Število mest v skupščini je določeno s statutom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

(2)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije s statutom določi ustrezno zastopanost predstavnikov območnih obrtno-podjetniških zbornic in strokovnih sekcij v skupščini.

(3)(črtan)

(4)(črtan)

(5)(črtan)

(1)S statutom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije se podrobneje določijo naloge, njena organiziranost, območja delovanja območnih obrtno-podjetniških zbornic, sodelovanje članov pri delu organov in vsa druga vprašanja, pomembna za delovanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

(2)K določilom statuta Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil, daje soglasje Vlada Republike Slovenije.

(1)Območna obrtno-podjetniška zbornica je oseba javnega prava in je samostojna strokovno-poslovna organizacija, ki deluje na določenem območju.

(2)Območne obrtno-podjetniške zbornice spremljajo in obravnavajo problematiko obrti, skrbijo za njen skladen razvoj, zastopajo interese svojih članov pred organi lokalnih in regionalnih skupnosti, vodijo obrtni register na območju svojega delovanja ter opravljajo naloge, pomembne za celovito delovanje obrtno zborničnega sistema, ki jim jih poveri Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

(1)Območno obrtno-podjetniško zbornico upravljajo njeni člani preko svojih izvoljenih oziroma imenovanih predstavnikov v organih območne obrtno-podjetniške zbornice.

(2)Organi območne obrtno-podjetniške zbornice so: skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor in predsednik.

(3)S statutom območne obrtno-podjetniške zbornice se podrobneje določijo njene naloge, notranja organiziranost ter vsa druga vprašanja, pomembna za delovanje območne obrtne zbornice.

(4)Statut območne obrtno-podjetniške zbornice se lahko sprejme po predhodni pridobitvi soglasja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

(1)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zagotavlja (pridobiva) sredstva za opravljanje svojih nalog iz:

-        članskega prispevka (v nadaljnjem besedilu: članarina),

-        posebnih namenskih sredstev, ki jih člani zagotavljajo na interesni podlagi,

-        nadomestil za zaračunavanje storitev pri izvajanju javnih pooblastil,

-        plačil za opravljene storitve,

-        iz sredstev državnega proračuna,

-        drugih virov.

(2)Sredstva, pridobljena iz članarine, se razdelijo tako, da se 35 odstotkov nameni za delovanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, 65 odstotkov pa za delovanje območnih obrtno-podjetniških zbornic. Skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije lahko odloči, da se sredstva, pridobljena iz članarine razdelijo tako, da se razmerje, določeno v prejšnjem stavku spremeni, vendar največ za pet odstotnih točk. Višino deleža posamezne območne obrtno-podjetniške zbornice določi skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije tako, da je ta sorazmeren s številom članov in z območjem območne obrtno-podjetniške zbornice, ter da območni obrtno-podjetniški zbornici zagotavlja nemoteno opravljanje nalog, ki se po tem zakonu financirajo iz članarine.

(3)Višino članarine določi skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije vsako koledarsko leto. Način in postopek določanja višine članarine ter naloge zbornice, ki se financirajo iz članarine, določi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v svojem statutu.

(4)Sredstva iz pete alinee prvega odstavka tega člena se Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije zagotovijo za izvajanje javnega pooblastila iz druge alinee drugega odstavka 34. člena tega zakona na področju poklicnega izobraževanja (priprava predlogov za pripravo novih poklicnih standardov, verifikacija učnih mest, vodenje registra učnih mest, sodelovanje pri zaključnih izpitih, opravljanje nadzora nad izvajanjem praktičnega usposabljanja z delom) na podlagi programa, ki ga Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije uskladi z ministrstvom, pristojnim za šolstvo ter ministrstvom, pristojnim za obrt. Sredstva iz pete alinee prvega odstavka tega člena se Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije zagotavljajo tudi za izvajanje javnega pooblastila iz sedme alinee drugega odstavka 34. člena tega zakona.

(5)Višino nadomestil za opravljene storitve pri izvajanju javnih pooblastil določi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soglasju z Vlado Republike Slovenije.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije uporablja premoženje, pridobljeno s sredstvi iz prvega odstavka prejšnjega člena, za uresničevanje namena in ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena. Svojega premoženja ne sme razdeliti svojim članom. Vsaka delitev premoženja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije med njene člane je nična.

(1)Območna obrtno-podjetniška zbornica zagotavlja (pridobiva) sredstva za opravljanje svojih nalog iz:

-        članarine,

-        posebnih namenskih sredstev, ki jih člani zagotavljajo na interesni podlagi,

-        plačil za opravljene storitve,

-        proračunskih sredstev lokalne skupnosti,

-        in drugih virov.

(2)Območna obrtno-podjetniška zbornica uporablja premoženje, pridobljeno s sredstvi iz prejšnjega odstavka, za uresničevanje namena in ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena. Svojega premoženja ne sme razdeliti svojim članom. Vsaka delitev premoženja območne obrtno-podjetniške zbornice med njene člane je nična.

(3)(črtan)

(1)Območno obrtna-podjetniška zbornica lahko preneha, če v skladu s statutom tako odločijo njeni člani, z likvidacijo ali s stečajem, pri čemer se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo likvidacijo in stečaj gospodarskih družb.

(2)Premoženje območno-obrtne podjetniške zbornice, ki preneha delovati, se prenese na Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, drugo območno obrtno-podjetniško zbornico ali lokalno skupnost. V sklepu o prenehanju delovanja, skupščina določi zbornico ali lokalno skupnost, na katero se prenese njeno premoženje. Lokalna skupnost mora preneseno premoženje uporabiti izključno za uresničevanje namena podpore obrtništvu in podjetništvu. Vsaka uporaba prenesenega premoženja v nasprotju s prejšnjim stavkom je nična.

(1)Nadzor nad zakonitostjo dela obrtno-podjetniških zbornic pri izvajanju javnih pooblastil opravlja ministrstvo, pristojno za obrt.

(2)Nadzor nad zakonitostjo in namensko porabo sredstev iz članarine, ki jih pridobivajo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in območne obrtno-podjetniške zbornice, opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.

(3)Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvaja inšpektorat, pristojen za trg.

(1)Državljani držav pogodbenic in upravičeni državljani tretjih držav, ki želijo opravljati obrtno dejavnost, za katero je potrebno imeti ustrezno poklicno usposobljenost, v Republiki Sloveniji kot nosilci obrtne dejavnosti, morajo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije vložiti zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije z dokazili, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

(2)Pristojni organ za postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij na področju obrtnih dejavnosti je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

(3)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena izda odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za obrt.

(4)Za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zaračuna stroške v višini, ki je za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije določena za upravne takse, v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse.

(5)Če državljan države pogodbenice ali upravičeni državljan tretje države ne izpolnjuje pogojev za avtomatično priznanje poklicne kvalifikacije, pristojni organ preveri poklicno kvalifikacijo po splošnem sistemu priznavanja dokazil o usposobljenosti v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

Pod enakimi pogoji, ki veljajo za državljane držav pogodbenic in upravičene državljane tretjih držav, se presoja tudi zahteva slovenskih državljanov za priznanje poklicne kvalifikacije, ki so opravljali ali še opravljajo obrtno dejavnost ali so pridobili strokovno ali poklicno kvalifikacijo v kateri izmed držav pogodbenic.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda državljanom držav pogodbenic ali upravičenim državljanom tretjih držav na njihovo zahtevo potrdilo o mojstrskem izpitu in drugih izkušnjah, ki so jih pri opravljanju obrtne dejavnosti pridobili v Republiki Sloveniji.

(1)Strokovni in drugi nazivi posameznikov, ki opravljajo obrtno dejavnost, se lahko uporabljajo na ozemlju Republike Slovenije tudi, če so bili pridobljeni v državi pogodbenici.

(2)Če posameznik uporablja strokovni ali drug naziv pridobljen v državi pogodbenici, ga mora uporabljati v izvorni obliki, nazivu mora slediti ime in sedež ustanove, ki je naziv podelila.

(3)Če posameznik izpolnjuje pogoje po pravu Republike Slovenije za priznanje določene poklicne in strokovne kvalifikacije, pridobljene v državi pogodbenici, lahko uporablja tudi strokovni naziv, ki se za ustrezno poklicno kvalifikacijo uporablja v Republiki Sloveniji.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, v pisni in elektronski obliki vodi naslednje evidence:

-        evidenco izdanih odločb v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije,

-        evidenco o tožbah zoper izdane odločbe,

-        evidenco izdanih potrdil fizičnim in pravnim osebam o zakonitem opravljanju obrtne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

(1)Fizična ali pravna oseba, ki je ustanovljena in izpolnjuje pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti v državi članici Evropske unije in Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji (v nadaljnjem besedilu: država sedeža), lahko v Republiki Sloveniji občasno opravlja obrtno dejavnost, brez ustanovitve (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), če je pred prvim občasnim opravljanjem obrtne dejavnosti vložila prijavo pri pristojnem organu.

(2)Pristojni organ po vložitvi prijave iz prejšnjega odstavka ponudnika nemudoma vpiše v obrtni register za obdobje enega leta od dneva oddaje prijave. Ponudnik, ki namerava občasno opravljati obrtno dejavnost dlje kot eno leto, mora prijavo podaljšati pred iztekom tega obdobja.

(1)Če ponudnik želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati obrtno dejavnost, ki lahko pomeni resno tveganje za javno zdravje ali varnost, mora pred prvim opravljanjem te dejavnosti dobiti dovoljenje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti. O zahtevi za izdajo dovoljenja odloča pristojni organ.

(2)Vlada Republike Slovenije z uredbo iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona določi obrtne dejavnosti, ki lahko pomenijo resno tveganje za javno zdravje ali varnost iz prejšnjega odstavka.

(3)Ponudnik mora poleg pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati še pogoje glede ustrezne poklicne kvalifikacije.

(4)Če poklic ali obrtna dejavnost v državi sedeža ni regulirana, mora ponudnik izkazati, da je vsaj dve leti v zadnjih desetih letih opravljal ta poklic oziroma obrtno dejavnost v državi sedeža.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek se zahteva po opravljanju poklica ali obrtne dejavnosti vsaj dve leti v zadnjih desetih letih v državi sedeža ne uporablja, če ponudnik izkaže, da je opravil regulirano izobraževanje in usposabljanje za ta poklic ali za opravljanje te obrtne dejavnosti.

(6)Pristojni organ mora zahtevo za izdajo dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti preizkusiti v roku petih delovnih dni od njenega prejema. Če ugotovi, da ponudnik izpolnjuje zakonite pogoje, izda dovoljenje, v nasprotnem primeru v tem roku po uradni dolžnosti pošlje potrdilo o prejemu zahteve. V potrdilu se navede predmet zahteve, datum prejema in opozorilo o pravnih posledicah, če o zahtevi ne bo odločeno v zakonitem roku.

(7)Poleg potrdila o prejemu zahteve ali najkasneje v roku enega meseca od prejema zahteve se ponudniku pošlje poziv za morebitno dopolnitev nepopolne zahteve.

(8)O zahtevi za izdajo dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti je treba odločiti v roku enega meseca od prejema zahteve. Če je ponudnik pozvan k dopolnitvi zahteve ali k opravljanju preizkusa usposobljenosti iz devetega odstavka tega člena, se rok za izdajo odločbe podaljša za dva meseca.

(9)Če razlika med poklicnimi kvalifikacijami ponudnika in nacionalnimi zahtevami lahko pomeni resno tveganje za javno zdravje ali varnost, pristojni organ v pozivu naloži preizkus poklicne usposobljenosti, ki mora biti opravljen v roku enega meseca.

(10)Če pristojni organ ponudniku v roku enega meseca od prejema zahteve ne pošlje poziva za dopolnitev zahteve, opravljanje preizkusa usposobljenosti iz prejšnjega odstavka ali ne pošlje odločbe, se z iztekom roka šteje, da je dovoljenje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti izdano.

(11)Če je pristojni organ ponudnika pozval k dopolnitvi nepopolne zahteve ali opravljanju preizkusa iz devetega odstavka tega člena in mu ne pošlje odločbe v roku treh mesecev, se z iztekom roka šteje, da je dovoljenje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti izdano.

(12)Dovoljenje za občasno opravljanje obrtnih dejavnosti se izda za obdobje enega leta. Po vročitvi odločbe ali po poteku roka iz desetega in enajstega odstavka tega člena se ponudnika po uradni dolžnosti vpiše v obrtni register.

(13)Zoper odločitev pristojnega organa o občasnem opravljanju obrtne dejavnosti je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za obrt.

(14)Če ponudnik pred iztekom dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti ali najkasneje v roku treh mesecev po izteku vloži prijavo za nadaljnje občasno opravljanje obrtne dejavnosti, se nadaljnje opravljanje obrtne dejavnosti evidentira v obrtnem registru, ponudniku pa se po uradni dolžnosti izda potrdilo o opravljanju obrtne dejavnosti za obdobje enega leta.

(15)Višina nadomestila za odločanje o izdaji dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti se zaračuna v višini, ki jo za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije določa zakon, ki ureja upravne takse. Vpis ponudnika v obrtni register je brezplačen.

(16)Deveti odstavek tega člena se ne uporablja, če se za opravljanje obrtne dejavnosti uporablja sistem avtomatičnega priznavanja poklicne kvalifikacije na podlagi poklicnih izkušenj.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, vodi v pisni in elektronski obliki evidenco prijav ponudnikov za občasno opravljanje obrtne dejavnosti v Republiki Sloveniji in izdajo dovoljenj za občasno opravljanje obrtnih dejavnosti.

(1)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:

-        če opravlja dejavnost kljub odsotnosti nosilca obrtne dejavnosti (drugi odstavek 11. člena),

-        če se ne odjavi iz obrtnega registra v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona,

-        če izobražuje dijake brez izpolnjevanja pogojev po tem zakonu (21. in 23. člen),

-        če brez predhodne pridobitve odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije kot nosilca obrtne dejavnosti zaposli državljana države pogodbenice ali upravičenega državljana tretje države (42.a člen),

-        če občasno opravlja obrtno dejavnost v Republiki Sloveniji brez vložitve prijave za občasno opravljanje obrtne dejavnosti ali pridobitve dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti pri pristojnem organu (42.e in 42.f člen),

-        če občasno opravlja obrtno dejavnost v Republiki Sloveniji, čeprav ni upravičena občasno opravljati obrtne dejavnosti brez ustanovitve (prvi odstavek 42.e člena in 42.f člen).

(2)Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3)Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Obrtni zakon (Uradni list RS, št. 50/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Z dnem, ko prične veljati ta zakon, nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisani v obrtni register, priglasitveni vložek oziroma sodni register:

-        vse fizične osebe, ki poslujejo na podlagi veljavnega obrtnega dovoljenja oziroma na podlagi veljavne priglasitve po določbah obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89),

-        vse fizične osebe, ki so priglašene kot samostojni podjetnik posameznik na podlagi odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti po določbah obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89),

-        vse pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost kot prevladujočo dejavnost, ki jo je po določbah tega zakona šteti za obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali dejavnost domače in umetne obrti.

(2)Fizične osebe iz prve alinee prvega odstavka tega člena nadaljujejo s 1. 1. 1995 z delom kot samostojni podjetniki posamezniki, če se niso odločili za drugo pravno organizacijsko obliko.

Obrtna zbornica Slovenije je dolžna najpozneje v roku šest mesecev od uveljavitve tega zakona izdati vsem pravnim in fizičnim osebam, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dejavnost, ki je opredeljena kot obrtna dejavnost, obrti podobna dejavnost ali dejavnost domače in umetne obrti, obrtno dovoljenje po uradni dolžnosti in jih vpisati v obrtni register.

Z dnem, ko prične veljati ta zakon, preneha veljati obrtni zakon (Uradni list SRS, št. 35/88 in št. 24/89) ter predpisi, izdani na podlagi tega zakona.

Z dnem, ko prične veljati ta zakon, prevzame Obrtna zbornica Slovenije obrtne registre od občinskih upravnih organov.

V obdobju do vzpostavitve sistema poklicnega izobraževanja ter praktične možnosti pristopa k opravljanju mojstrskega izpita, se za izpolnjevanje pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti po tem zakonu upošteva končana ustrezna poklicna šola in najmanj tri leta delovne prakse.

(1)V obdobju do vzpostavitve sistema poklicnega izobraževanja ter praktične možnosti pristopa k opravljanju mojstrskega izpita, se šteje, da je strokovno usposobljen, kdor ima končano poklicno šolo na področju, na katerem želi učiti učence in najmanj pet let delovne prakse ter opravljen program za pedagoško-andragoško izobrazbo, ki ga določi minister, pristojen za šolstvo in šport.

(2)Pomočniški izpit se v prehodnem obdobju opravlja pred posebno komisijo pri Obrtni zbornici Slovenije. Komisijo sestavljajo obrtniki, ki morajo imeti končano poklicno šolo in najmanj pet let delovne prakse, učitelji praktičnega pouka iz poklicnih šol in uveljavljeni strokovnjaki s področja poklicnega izobraževanja iz sindikata.

Do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali dopolnilne dejavnosti na kmetijah, lahko kmetje in člani njihovega gospodarstva opravljajo dejavnosti po tem zakonu na podlagi priglasitve Obrtni zbornici Slovenije. Za opravljanje teh dejavnosti jim ni potrebno izpolnjevati pogojev iz 8. in 9. člena tega zakona in niso obvezni člani Obrtne zbornice Slovenije.

(1)Listo A in listo B iz drugega odstavka 2. in 3. člena tega zakona izda Vlada Republike Slovenije v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.

(2)Minimalne tehnične in druge pogoje iz prve in druge alinee tretjega odstavka 9. člena tega zakona, izda minister, pristojen za obrt v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.

(3)Minimalne sanitarno zdravstvene pogoje iz druge alinee tretjega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za zdravstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.

(4)Pogoje glede zunanjih površin iz tretje alinee tretjega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.

(5)Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru iz drugega odstavka 14. člena izda minister, pristojen za obrt, v soglasju z Obrtno zbornico Slovenije, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.

(6)Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mojstrskih izpitov iz 26. člena izda minister, pristojen za obrt, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in šport, Svetom za poklicno izobraževanje in Obrtno zbornico Slovenije, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.

(7)Merila iz tretjega odstavka 23. člena ter pravilnika iz prvega odstavka 12. člena in tretjega odstavka 25. člena izda Obrtna zbornica Slovenije v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.

(8)Vsebino učne pogodbe iz drugega odstavka 22. člena določi Obrtna zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvom, pristojnim za šolstvo in šport, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.

Obrtna zbornica Slovenije in območne obrtne zbornice uskladijo svoje akte in organizacijo z določbami tega zakona najpozneje do 31. 5. 1995.

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/00) vsebuje naslednjo končno določbo: »24. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po preteku dvanajst mesecev od njegove uveljavitve, razen določb 6., 19. in 20. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.«. Zakon o dopolnitvah obrtnega zakona – ObrZ-A (Uradni list RS, št. 61/00) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji.«. Zakon o spremembi in dopolnitvah obrtnega zakona – ObrZ-B (Uradni list RS, št. 42/02) vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-C (Uradni list RS, št. 18/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 36. člen Uredbo iz 2. člena tega zakona izda Vlada Republike Slovenije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 37. člen Ne glede na določbo tretjega odstavka 5. člena zakona se za srednje in velike gospodarske družbe, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavno obrtno dovoljenje za opravljanje obrti podobne dejavnosti iz liste B obrti podobnih dejavnosti, še tri leta po uveljavitvi tega zakona šteje, da opravljajo obrti podobno dejavnost. V treh letih po uveljavitvi tega zakona je Obrtna zbornica Slovenije dolžna vpisati v obrtni register podjetnike posameznike in majhne družbe iz tretjega odstavka 5. člena zakona, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti iz liste B obrti podobnih dejavnosti. Do izteka roka iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko gospodarski subjekti s pisno izjavo opredelijo, da ostajajo v zbornici, katere člani so ob uveljavitvi tega zakona. 38. člen Obrtna zbornica Slovenije in območne obrtne zbornice, morajo svoje statute in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona v dvanajstih mesecih po njegovi uveljavitvi. 39. člen Globe določene v 44. členu zakona se do dne začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) izrekajo kot denarne kazni. 40. člen Določbe 9. člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. V obdobju do začetka uporabe 9. člena zakona je pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja dokončana ustrezna poklicna šola in najmanj tri leta delovne prakse. 41. člen Na dan uveljavitve tega zakona veljavna obrtna dovoljenja fizičnih in pravnih oseb izdana za opravljanje obrti podobnih dejavnosti ostanejo v veljavi do prve spremembe vpisa v obrtni register, ko jih nadomesti sklep o vpisu oziroma izbrisu iz obrtnega registra. 42. člen Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:

-        Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/2000 in 16/2001);

-        Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru (Uradni list RS, št. 10/95 in 56/2001);

-        Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici (Uradni list RS, št. 17/96);

-        Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 14/96);

-        Pravilnik o mojstrskih izpitih (Uradni list RS, št. 4/2000 in 88/2001). 43. člen Do izdaje novih predpisov, vendar najdlje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, se, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, uporabljajo naslednji predpisi:

-        Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/2000 in 16/2001);

-        Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru (Uradni list RS, št. 10/95 in 56/2001);

-        Pravilnik o mojstrskih izpitih (Uradni list RS, št. 4/2000 in 88/2001). 44. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) vsebuje naslednjo končno določbo: »424. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. januarja 2007.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-D (Uradni list RS, št. 102/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 13. člen Uredbo iz 2. člena zakona izda Vlada Republike Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Minister, pristojen za obrt v soglasju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi pravilnik iz drugega odstavka 14. člena zakona z določbami tega zakona. 14. člen Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije mora, po uradni dolžnosti, v roku štirih mesecev od uveljavitve tega zakona z njim uskladiti stanje v obrtnem registru. 15. člen Obrtna zbornica Slovenije in območne obrtne zbornice morajo svoje statute in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona do 31. decembra 2007. 16. člen Z uveljavitvijo tega zakona prenehata veljati:

-        Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 117/04) in

-        Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru (Uradni list RS, št. 51/04, 79/04 – popr. in 87/04). Predpisa iz prejšnjega odstavka se uporabljata do uveljavitve novih predpisov. 17. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 8. in 10. člena tega zakona, ki začnejo veljati 1. januarja 2008.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-E (Uradni list RS, št. 30/13) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 29. člen Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije mora uskladiti svoj statut s tem zakonom v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi, območno obrtno-podjetniške zbornice pa morajo svoje statute uskladiti s tem zakonom v roku devetih mesecev po njegovi uveljavitvi. 30. člen

(1)Člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območnih obrtno-podjetniških zbornic lahko izstopijo iz članstva po izteku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2)Članu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območne obrtne-podjetniške zbornice preneha članstvo prvi dan meseca po mesecu, v katerem je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ali območna obrtno-podjetniška zbornica prejela njegovo pisno izjavo o izstopu. 31. člen Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v roku treh mesecev po uveljavitvi uredbe iz 2. člena zakona in pravilnika iz drugega odstavka 14. člena zakona uskladi podatke v obrtnem registru z določbami tega zakona. 32. člen Postopki, ki so se začeli pred častnim razsodiščem pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo pred Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije po novih predpisih. 33. člen

(1)Uredbo iz 2. člena zakona izda Vlada Republike Slovenije v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2)Pravilnik iz drugega odstavka 14. člena zakona izda minister, pristojen za obrt, v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona. 34. člen

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o opravljanju preizkusa strokovne usposobljenosti za opravljanje obrti podobne dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/95).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:

-        Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/08),

-        Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru (Uradni list RS, št. 59/08 in 71/09).

(3)Predpisa iz prejšnjega odstavka se uporabljata do izdaje novih predpisov, kolikor nista v nasprotju s tem zakonom. 35. člen

(1)Določba tretjega odstavka 31. člena zakona se v delu, ki ureja izstop, začne uporabljati devet mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2)Določbe 19. člena tega zakona se začnejo uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona, do takrat pa se uporabljajo določbe 39. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2 in 102/07). 36. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-E (Uradni list RS, št. 36/13) popravlja 35. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona – ObrZ-E tako, da se glasi: »35. člen

(1)Določba tretjega odstavka 31. člena zakona se v delu, ki ureja izstop, začne uporabljati devet mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2)Določbe 18. člena tega zakona se začnejo uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona, do takrat pa se uporabljajo določbe 39. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2 in 102/07).«. Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva – ZORR (Uradni list RS, št. 78/23) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 15. člena zakona določa: »[…] uporablja pa se še do izdaje certifikatov po četrtem in petem odstavku 22. člena tega zakona.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »33. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.