Zakon o dimnikarskih storitvah (ZDimS)

(1)Ta zakon ureja način izvajanja dimnikarskih storitev in plačilo zanje, pogoje in postopke za pridobitev licenc za izvajanje ter dovoljenj za opravljanje dimnikarskih storitev, naloge dimnikarske družbe in dimnikarja, obveznosti uporabnika dimnikarskih storitev ter druge zadeve, povezane z dimnikarskimi storitvami.

(2)Dimnikarske storitve obsegajo pregledovanje in čiščenje malih kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav, meritve dimnih plinov, odstranjevanje katranskih oblog in evidentiranje podatkov v evidenco (v nadaljnjem besedilu: dimnikarske storitve).

Namen tega zakona je z učinkovitim izvajanjem dimnikarskih storitev zagotavljati čim boljšo kakovost zraka, varovanje zdravja, požarno varnost, večjo energetsko učinkovitost in dvig ozaveščenosti uporabnikov dimnikarskih storitev.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.dimnikar oziroma dimnikarica (v nadaljnjem besedilu: dimnikar) je fizična oseba, ki je imetnik licence in izvaja dimnikarske storitve za dimnikarsko družbo ter je vpisana v evidenco v skladu s tem zakonom;

2.dimnikarska družba je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na podlagi dovoljenja opravlja dimnikarske storitve kot gospodarsko dejavnost in je vpisan v evidenco v skladu s tem zakonom;

3.dimovodna naprava je iz gradbenih proizvodov narejena naprava za odvod dimnih plinov iz male kurilne naprave v okolico. Dimovodna naprava je cev ali kanal, ki obratuje v podtlaku ali nadtlaku, kot so na primer dimniški priključek, dimnik, odvodnik, LAS-naprava, s pripadajočimi elementi in pripadajočo opremo;

4.evidenca izvajanja dimnikarskih storitev (v nadaljnjem besedilu: evidenca) je elektronska zbirka podatkov o malih kurilnih napravah, izvedenih storitvah na teh napravah in morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih, uporabnikih dimnikarskih storitev, dimnikarjih in dimnikarskih družbah;

5.mala kurilna naprava je generator toplote, v katerem se toplota pridobiva z zgorevanjem goriva. Mala kurilna naprava je naprava na trdno, tekoče, plinasto gorivo ali kombinacijo teh goriv, lahko je v različnih izvedbah, kot je na primer standardna, nizkotemperaturna, kondenzacijska, z medijem ali brez medija za prenos toplote, za lokalno ali centralno ogrevanje, z enim ali več kurišči, talne ali stenske izvedbe, krušna peč, za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnološke namene ali kombinacija teh izvedb, če njena vhodna toplotna moč ne presega vrednosti, določenih s predpisom o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Mala kurilna naprava skupaj s pripadajočimi napravami, ki so potrebne za obratovanje male kurilne naprave, kot so na primer gorilniki, dimovodne naprave in prezračevalne naprave, tvori neločljivo celoto (v nadaljnjem besedilu: mala kurilna naprava);

6.prezračevalna naprava je naprava, ki zagotavlja prezračevanje prostora, v katerem je mala kurilna naprava, na primer stanovanja, poslovnega prostora ali drugega povezanega prostora, oziroma naprava za dovod zgorevalnega zraka iz okolice neposredno v malo kurilno napravo, če prezračevanje poteka na osnovi naravnega ali prisilnega obtoka zraka;

7.prvi pregled malih kurilnih naprav je dimnikarska storitev, ki se opravi za nove ali rekonstruirane naprave zaradi preverjanja, ali so naprave vgrajene v skladu s projektno (tehnično) dokumentacijo po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Namen prvih pregledov je zagotoviti, da so nove ali rekonstruirane naprave vgrajene v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in dimnikarske storitve, in pridobiti potrebne podatke za potrebe izvajanja rednih obveznih dimnikarskih storitev in evidence. Za novo ali rekonstruirano napravo se šteje naprava, ki je vgrajena ali rekonstruirana po uveljavitvi tega zakona;

8.pomožna naprava je naprava, ki je povezana z obratovanjem malih kurilnih naprav, kot so naprava za dovod goriva iz shrambe goriva do kurišča male kurilne naprave, naprava za pripravo goriva, naprava za razprševanje goriva in mešanje goriva z zgorevalnim zrakom, naprava za čiščenje odpadnih plinov, naprava za odvod ostankov zgorevanja iz male kurilne naprave ali iz prostora z malo kurilno napravo;

9.uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) dimnikarskih storitev je oseba, ki je lastnik nepremičnine, za katero se uporablja mala kurilna naprava, pomožna naprava, dimovodna naprava ali prezračevalna naprava. V večstanovanjskih stavbah je samo za potrebe 17., 18. in 29. člena tega zakona uporabnik dimnikarskih storitev predstavnik etažnih lastnikov ali solastnikov, ki je izbral dimnikarsko družbo na podlagi pooblastila etažnih lastnikov ali solastnikov, za potrebe 17., 18. in 31. člena tega zakona pa upravnik večstanovanjske stavbe.

Zaradi varnosti pravnega prometa so evidence po tem zakonu dostopne javnosti, in sicer v obsegu, kot to določa zakon.

Uporabnik dimnikarskih storitev ima pravico do izbire dimnikarske družbe za posamezno malo kurilno napravo, skladno s tem zakonom.

Dimnikarske storitve morajo biti uporabnikom dimnikarskih storitev dostopne čez celo leto.

(1)Dimnikarske storitve opravlja dimnikarska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev.

(2)Dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev se izda, če dimnikarska družba:

-        izkaže, da zanjo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugi pravni podlagi izvaja dimnikarske storitve eden ali več dimnikarjev;

-        predloži izjavo, da ima merilno opremo in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, ter računalniško opremo za povezavo z evidencami, ki jih v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);

-        izkaže, da ima zavarovano odgovornost v skladu s tem zakonom.

(3)Dimnikarska družba mora imeti pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas opravljanja dimnikarskih storitev:

-        zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati uporabnikom dimnikarskih storitev in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem dejavnosti;

-        merilno opremo in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, ter računalniško opremo za povezavo z evidencami, ki jih v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev vodi in upravlja ministrstvo.

(4)Višina letne zavarovalne vsote, ki se določi v zavarovalni pogodbi, ne sme biti nižja od 150.000 eurov.

(5)Zavarovanje iz tretjega odstavka tega člena mora kriti odgovornost dimnikarske družbe za ravnanja vseh dimnikarjev, ki za dimnikarsko družbo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi iz prve alinee drugega odstavka tega člena izvajajo dimnikarske storitve.

(6)Dimnikarska družba lahko opravlja dimnikarske storitve na celotnem območju Republike Slovenije.

(7)O izdaji dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev odloča upravna enota, na območju katere je sedež dimnikarske družbe. Upravna enota po uradni dolžnosti vpiše dimnikarsko družbo v evidenco iz 21. člena tega zakona z dokončnostjo dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev.

(8)Dimnikarska družba o prenehanju opravljanja dimnikarskih storitev in drugih spremembah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, pisno obvesti upravno enoto najpozneje v osmih dneh od nastale spremembe.

(9)Dimnikarska družba v okviru objektivnih možnosti opravlja dimnikarske storitve tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.

(10)Dimnikarske storitve opravi dimnikarska družba, ki je geografsko najbližja mali kurilni napravi, če jo je uporabnik dimnikarskih storitev k temu pozval, pri čemer se upošteva najkrajša cestna povezava med sedežem dimnikarske družbe in malo kurilno napravo po kategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen osebni prevoz z avtomobilom.

(11)Dimnikarska družba za opravljanje dimnikarskih storitev ne potrebuje obrtnega dovoljenja iz zakona, ki ureja opravljanje obrti.

(12)Dimnikarska družba vlogi priloži listine o izpolnjevanju pogojev iz prve in tretje alinee drugega odstavka tega člena ter izjavo o izpolnitvi pogoja iz druge alinee drugega odstavka tega člena.

(13)Dimnikarske družbe s sedežem v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) lahko dejavnost dimnikarskih storitev v Republiki Sloveniji opravljajo stalno ali čezmejno, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža. Za čezmejno opravljanje dimnikarskih storitev je pred prvim opravljanjem potrebna prijava storitve pri ministrstvu. Če storitev v državi sedeža ni regulirana, ponudnik storitev k prijavi za čezmejno opravljanje dejavnosti poda izjavo o izpolnjevanju pogojev iz druge alinee drugega odstavka tega člena in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve in tretje alinee drugega odstavka tega člena. Če ministrstvo ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji, izda o tem odločbo. Upravna enota na podlagi pravnomočne odločbe ponudnika vpiše v evidenco iz 21. člena tega zakona.

(14)Dimnikarske družbe, ki nimajo sedeža v državah pogodbenicah (v nadaljnjem besedilu: tretje države), lahko opravljajo dimnikarske storitve v Republiki Sloveniji, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža in če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Ta je izpolnjen, če ponudniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, v državi sedeža tujega ponudnika lahko opravljajo storitve in dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi jih lahko v Republiki Sloveniji ponujajo tuji ponudniki in izpolnjevanje katerih za ponudnika s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za tuje ponudnike. Če je sedež ponudnika v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji. Za izdajo odločbe o izpolnjenosti pogojev in vpisu v evidenco iz 21. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.

(15)Dimnikarske družbe iz trinajstega in štirinajstega odstavka tega člena imajo sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona.

(16)Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

(17)Dimnikarska družba ne sme opravljati dejavnosti, povezanih s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih naprav.

(18)Minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: minister) izda predpis, s katerim podrobneje določi merilno in drugo opremo ter računalniške povezave iz druge alinee drugega odstavka tega člena, vsebino vloge in obrazec izjave iz dvanajstega odstavka tega člena.

(19)Seznam dimnikarskih družb je objavljen na spletni strani ministrstva.

(1)Upravna enota odvzame dimnikarski družbi dovoljenje, če:

-        to dimnikarska družba sama zahteva;

-        ne izvrši pravnomočne odločbe pristojne inšpekcije glede izpolnjevanja pogojev iz drugega ali tretjega odstavka prejšnjega člena, ki jih mora izpolnjevati ves čas svojega delovanja, ali obveznosti vpisa opravljenih storitev in male kurilne naprave v evidenco v skladu z 21. in 22. členom tega zakona, o čemer upravno enoto seznani pristojna inšpekcija;

-        se je zoper njo začel postopek stečaja ali likvidacije;

-        več kot 90 dni ni plačala davkov, prispevkov ter drugih predpisanih dajatev.

(2)V primeru prenehanja dimnikarske družbe se le-to po uradni dolžnosti izbriše iz evidence.

(3)Dimnikarska družba ne sme več opravljati dimnikarskih storitev z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.

(4)Upravna enota z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu dovoljenja izbriše dimnikarsko družbo iz evidence.

(1)Licenco za izvajanje dimnikarskih storitev izda upravna enota.

(2)Licenco za izvajanje dimnikarskih storitev se izda osebi, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.da je opravila izobraževanje po predpisanem programu za pridobitev ustrezne izobrazbe ali kvalifikacije:

-  dimnikar, dimnikarski mojster, delovodja, okoljevarstveni tehnik ali

-  ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ali izobrazbo po študijskem programu prve stopnje s študijskih področij, ki spadajo v ožje področje Tehnika ali v ožje področje Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, pri čemer potrebuje eno leto delovnih izkušenj na terenu na področju dimnikarstva in

2.da ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter premoženje in kaznivega dejanja nasilništva, sodba pa ni bila izbrisana.

(3)Izpolnjevanje pogojev iz 1. točke prejšnjega odstavka izkazuje s potrdilom o opravljenem izobraževanju.

(4)Zaradi preverjanja pogojev iz 2. točke drugega odstavka tega člena lahko upravna enota od ministrstva, pristojnega za pravosodje, zahteva podatke o neizbrisanih obsodbah iz kazenske evidence.

(5)Dimnikar se mora dopolnilno usposabljati v skladu z 20. členom tega zakona.

(6)Seznam dimnikarjev, sestavljen iz podatkov iz 21. člena tega zakona, se v delu, ki je javen, objavi na spletni strani ministrstva.

(1)Vloga za pridobitev licence se vloži na katerikoli upravni enoti.

(2)Vlogi iz prejšnjega odstavka se priloži vloga za izdajo dimnikarske izkaznice.

(3)Upravna enota iz prvega odstavka tega člena izda odločbo o podelitvi licence vlagatelju, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje iz drugega odstavka prejšnjega člena, in ga z dnem dokončnosti vpiše v evidenco iz 21. člena tega zakona.

(4)Licenca se izda za neomejen čas.

(5)Dimnikarske izkaznice na območju Republike Slovenije izdeluje, skladišči in personalizira izdelovalec, izbran v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, v skladu s sklenjeno pogodbo. Zaposlena oseba izdelovalca, ki opravlja naloge izdelave, skladiščenja in personalizacije dimnikarskih izkaznic, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-        da je polnoletna in

-        da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na kazen zapora v trajanju več kot tri mesece.

(6)Prenos vlog za izdajo dimnikarskih izkaznic med organi, pristojnimi za izdajo dimnikarskih izkaznic, in izdelovalcem iz prejšnjega odstavka ter vročitev dimnikarske izkaznice na naslov za vročanje izvaja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za prenos poštnih pošiljk, na način, ki zagotavlja zaščito, varnost in sledljivost poštnih pošiljk.

(7)Izdelovalec iz petega odstavka tega člena sme uporabiti osebne podatke iz devetega odstavka tega člena za potrebe personalizacije dimnikarske izkaznice, vendar jih mora v 15 dneh po izdelavi dimnikarske izkaznice uničiti.

(8)Dimnikar plača takso in stroške izdelave ter izdaje dimnikarske izkaznice.

(9)Dimnikarska izkaznica vsebuje naslednje podatke:

-        serijsko številko dimnikarske izkaznice;

-        fotografijo dimnikarja;

-        osebno ime dimnikarja;

-        datum izdaje licence;

-        datum izdaje dimnikarske izkaznice;

-        trajanje dimnikarske izkaznice;

-        organ, pristojen za izdajo dimnikarske izkaznic, in

-        lastnoročni podpis dimnikarja.

(10)Dimnikarska izkaznica se izda za dobo desetih let.

(11)Minister podrobneje predpiše vsebino vlog za pridobitev licence, izkaznice in obliko, vsebino ter ceno dimnikarske izkaznice.

(1)Licenca preneha veljati na zahtevo dimnikarja, na podlagi odločbe pristojne inšpekcije, odločbe upravne enote ali v primeru njegove smrti.

(2)Upravna enota izda na zahtevo dimnikarja odločbo o prenehanju licence.

(3)Upravna enota izda dimnikarju odločbo o prenehanju licence tudi na podlagi odločbe pristojne inšpekcije ali če sama ugotovi, da:

-        ne izpolnjuje več pogoja iz 2. točke drugega odstavka 9. člena tega zakona,

-        ne opravi dopolnilnega usposabljanja iz prvega odstavka 20. člena tega zakona,

-        ne odpravi pomanjkljivosti skladno s pravnomočno odločbo pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti.

(4)Upravna enota na podlagi pravnomočne odločbe iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter v primeru smrti vpiše v evidenco datum prenehanja licence.

(5)Oseba iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne sme več izvajati dimnikarskih storitev z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju licence, ki vsebuje tudi zahtevo, da oseba v 15 dneh od prejema odločbe vrne dimnikarsko izkaznico upravni enoti, na kateri je podala vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice. V primeru, da oseba ne vrne dimnikarske izkaznice, ta o tem obvesti pristojno inšpekcijo.

(6)Oseba, ki ji je pravnomočno prenehala licenca, je ne more pridobiti v treh letih, pri ponovnem prenehanju pa v petih letih od dneva pravnomočnosti odločbe o prenehanju.

(7)Podatke za primere iz petega in šestega odstavka tega člena upravne enote vpišejo v evidenco.

(1)Naloge pristojnega organa določa predpis, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav pogodbenic.

(2)Ministrstvo ima kot pristojni organ v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka vse pravice in obveznosti, ki jih določa predpis o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe predpisa, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij.

(3)Državljani drugih držav pogodbenic, ki želijo v Republiki Sloveniji stalno izvajati reguliran poklic po tem zakonu, morajo pri pristojnem organu pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.

(4)Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu s predpisom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij.

(5)Na podlagi pravnomočne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije upravna enota posamezniku na vlogo izda odločbo o podelitvi licence in ga vpiše v evidenco v skladu z določbami 10. člena tega zakona, izdelovalec iz petega odstavka 10. člena tega zakona pa na podlagi vloge iz drugega odstavka 10. člena tega zakona izdela dimnikarsko izkaznico.

(6)Ponudniki s sedežem v drugih državah pogodbenicah lahko dejavnost dimnikarskih storitev v Republiki Sloveniji izvajajo občasno ali čezmejno, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža.

(7)Za občasno ali čezmejno izvajanje dimnikarskih storitev je potrebna predhodna prijava storitve pri ministrstvu, ministrstvo pa o tem posamezniku izda potrdilo o prejeti prijavi.

(8)Upravna enota na podlagi potrdila iz prejšnjega odstavka izda ponudniku odločbo o podelitvi licence in dimnikarsko izkaznico ter ga vpiše v evidenco iz 21. člena tega zakona v skladu z določbami 10. člena tega zakona. Licenca velja eno leto od dneva pravnomočnosti odločbe o njeni podelitvi, za isto obdobje se izda dimnikarska izkaznica.

(9)Državljani tretjih držav lahko izvajajo reguliran poklic po tem zakonu pod pogojem materialne vzajemnosti, če so njihove pridobljene poklicne kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za državljane Republike Slovenije. Materialna vzajemnost obstaja, če državljan Republike Slovenije v državi državljana tretje države lahko izvaja reguliran poklic pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi ga lahko izvajajo v Republiki Sloveniji državljani tretje države in izpolnjevanje katerih za državljana Republike Slovenije ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za državljane tretje države. Pri dvojnem državljanstvu državljana tretje države se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima stalno prebivališče, oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Če je posameznik brez državljanstva, se pri ugotavljanju vzajemnosti v vlogi opredeli, ali se upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno prebivališče, ali države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

(10)Za izdajo odločbe o podelitvi licence, izdajo dimnikarske izkaznice in vpis v evidenco se smiselno uporabljajo določbe 9. in 10. člena tega zakona.

(1)Dimnikar izvaja pregledovanje malih kurilnih naprav, kar pomeni prvi pregled in redne ter izredne preglede malih kurilnih naprav. Izredni pregled se opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja.

(2)Dimnikar izvaja čiščenje malih kurilnih naprav. Izvaja se kot mehansko ali kemično čiščenje. Čiščenje je lahko redno, izredno ali generalno. Čiščenje se lahko izvaja tudi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja. Protikorozijska zaščita površin za čiščenje se opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.

(3)Dimnikar izvaja meritve zaradi preverjanja kakovosti zgorevanja in ugotavljanja morebitnega preseganja predpisanih mejnih vrednosti emisij snovi z dimnimi plini. Meritve so lahko prve, občasne ali izredne po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev zaradi suma nevarnosti za zastrupitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja.

(4)Dimnikar izvaja odstranjevanje katranskih oblog prednostno mehansko in kemično, sicer pa z izžiganjem ali drugimi postopki in se opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev, na predlog dimnikarja ali na zahtevo pristojnega inšpektorja s seznanitvijo uporabnika dimnikarskih storitev.

(5)Dimnikar informira uporabnika dimnikarskih storitev o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav in svetuje glede izbire, vzdrževanja in uporabe malih kurilnih naprav.

(6)Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev izda zapisnik o vseh izvedenih dimnikarskih storitvah. Uporabnik dimnikarskih storitev lahko na zapisnik poda pripombe, do katerih se dimnikar pisno opredeli, in s katerimi v roku 30 dni seznani uporabnika dimnikarskih storitev.

(7)Dimnikar preverja izpolnjevanje osnovnih zahtev vgrajenih malih kurilnih naprav, skladno s predpisi, ki urejajo zahteve za dajanje proizvodov na trg, varstvo okolja, varstvo pred požarom, graditev objektov in energetsko učinkovitost stavb.

(8)Vlada s predpisom podrobneje določi vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev, roke zanje in obrazce zapisnika.

(1)Zagotavljanje osnovnih zahtev malih kurilnih naprav iz sedmega odstavka 13. člena tega zakona se preverja pri prvem pregledu.

(2)Če dimnikar ugotovi, da so male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave vgrajene v nasprotju z osnovnimi zahtevami, ukrepa skladno s 15. členom tega zakona.

(3)Minister predpiše merila in metodologijo preverjanja izpolnjevanja osnovnih zahtev iz prvega odstavka tega člena.

(1)Če dimnikar ob izvajanju dimnikarskih storitev ugotovi pomanjkljivosti na mali kurilni napravi, zaradi katerih je zmanjšano varstvo pred požarom, doseženo preseganje emisij pri zgorevanju goriv ali ugotovljeno tveganje zastrupitve z ogljikovim oksidom, s tem seznani uporabnika dimnikarskih storitev in mu predlaga ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki jih uporabnik dimnikarskih storitev izvede v rokih, določenih v predpisu o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah. Po preteku tega roka je dimnikar dolžan preveriti, ali so pomanjkljivosti odpravljene. Če uporabnik dimnikarskih storitev ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi, dimnikar o tem obvesti pristojno inšpekcijo.

(2)Če dimnikar ob izvajanju dimnikarskih storitev ugotovi, da je zaradi pomanjkljivosti na mali kurilni napravi velika verjetnost zmanjšanja varstva pred požarom ali zastrupitve z ogljikovim monoksidom, nastalim pri zgorevanju goriv, o tem seznani uporabnika in nemudoma obvesti pristojno inšpekcijo.

(3)V primeru, če pristojna inšpekcija ugotovi, da so s strani dimnikarja ugotovljene pomanjkljivosti na mali kurilni napravi ali predlagani ukrepi za njihovo odpravo neutemeljeni, dimnikarska družba uporabniku dimnikarskih storitev povrne stroške izvedbe naloženih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti in stroške, ki jih je uporabnik plačal dimnikarski družbi za preverjanje odprave pomanjkljivosti.

Dimnikar mora:

-        na zahtevo uporabnika dimnikarskih storitev pokazati dimnikarsko izkaznico in izkazati, da je zaposlen pri dimnikarski družbi, ki je vpisana v evidenco;

-        dimnikarske storitve izvajati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Pri izvajanju teh storitev mora dimnikar izvesti vse dimnikarske storitve, ki so potrebne za kakovostno izvedbo storitve, uporabniku dimnikarskih storitev pa pri tem ne sme povzročati nepotrebnih dodatnih stroškov. Zaradi nekakovostnih storitev ne sme biti ogroženo življenje in zdravje uporabnikov dimnikarskih storitev, uporabnikovo premoženje in okolje;

-        ščititi interese uporabnikov dimnikarskih storitev in ne izrabljati morebitnega neznanja in nestrokovnosti uporabnika dimnikarskih storitev za pridobivanje svojih poslovnih koristi in

-        skrbeti za strokoven odnos do uporabnika dimnikarskih storitev v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.

(1)Dimnikarske storitve v večstanovanjskih stavbah se štejejo za posle rednega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje v večstanovanjskih stavbah. V primerih, ko večstanovanjska stavba nima upravnika, izbere dimnikarsko družbo predstavnik etažnih lastnikov, pooblaščen s strani etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, na podlagi zakona, ki ureja upravljanje v večstanovanjskih stavbah.

(2)V večstanovanjskih stavbah mora dimnikarska družba, ki jo je izbral etažni lastnik kot uporabnik dimnikarskih storitev in če se mala kurilna naprava nahaja v stanovanju ali poslovnem prostoru, katerega lastnik je, seznaniti upravnika večstanovanjske stavbe ali predstavnika etažnih lastnikov s stanjem male kurilne naprave v naslednjih primerih:

-        rekonstrukcije male kurilne naprave,

-        zamenjave male kurilne naprave,

-        spremembe goriva,

-        spremembe vrste ogrevanja.

(3)Upravnik večstanovanjske stavbe in predstavnik etažnih lastnikov morata seznaniti dimnikarsko družbo iz prvega odstavka tega člena o rekonstrukciji, zamenjavi ali spremembi iz prejšnjega odstavka.

(1)Uporabnik dimnikarskih storitev mora:

1.izbrati dimnikarsko družbo;

2.omogočiti prvi pregled za novovgrajeno malo kurilno napravo;

3.omogočiti vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom;

4.dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev na način in v celotnem obsegu v skladu s 13. členom tega zakona;

5.omogočiti pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav;

6.eno leto hraniti zapisnik o izvedenem pregledu;

7.na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.

(2)Če se uporabnik dimnikarskih storitev odloči zamenjati dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi, to stori do 30. junija tekočega leta za obdobje, ki traja od 1. julija tekočega leta za obdobje najmanj 12 mesecev. To obdobje se lahko skrajša, če pristojna inšpekcija ugotovi, da dimnikarska družba ne opravlja dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom.

(3)Uporabnik dimnikarskih storitev lahko v primeru, da se njegova mala kurilna naprava dejansko ne uporablja, s tem pisno seznani dimnikarsko družbo, ki je na mali kurilni napravi zadnja opravila dimnikarske storitve, ki vnese ta podatek v evidenco. Uporabnik dimnikarskih storitev pred začetkom uporabe te naprave omogoči pregled skladno s 5. točko prvega odstavka tega člena.

(1)Znesek za izvedene dimnikarske storitve plača uporabnik dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom.

(2)Znesek se oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in normativnega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev.

(3)Znesek iz prejšnjega odstavka vključuje tudi potne stroške, kadar je uporabnik dimnikarskih storitev od sedeža dimnikarske družbe oddaljen 25 kilometrov ali manj. Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe, se znesku iz prejšnjega odstavka lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer nad 25 kilometrov, ki niso vključeni v ceno storitve iz prvega stavka tega odstavka.

(4)Cena iz drugega odstavka tega člena se določi v eurih na časovno enoto dela.

(5)Najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih storitev iz drugega odstavka tega člena določi vlada s sklepom. Višino cene vlada določi ob upoštevanju cen storitev dejavnosti, za katere je predpisana podobna raven strokovne izobrazbe.

(6)Dimnikarska družba mora imeti cenik, ki je javno objavljen, z vsebino, določeno v predpisu iz sedmega odstavka tega člena.

(7)Minister predpiše časovne normative za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev iz drugega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino cenika ter višino potnih stroškov.

(1)Dimnikar se mora vsakih osem let dopolnilno usposabljati.

(2)Dopolnilno usposabljanje opravljajo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki jih po predhodno opravljenem javnem natečaju s sklepom za pet let pooblasti minister. Pogoji za pridobitev pooblastila se nanašajo na:

-        usposobljenost predavateljev in drugega pedagoškega kadra, ki ga zagotavlja ta organizacija;

-        kader, potreben za uspešno usposabljanje in druge s tem povezane naloge (sprejemanje prijav, vodenje potrebnih evidenc in podobno);

-        opremo in prostore, ki so potrebni za usposabljanje in druge s tem povezane naloge.

(3)Nosilci pooblastila iz prejšnjega odstavka morajo ves čas opravljanja dopolnilnega usposabljanja izpolnjevati pogoje, predpisane v prejšnjem odstavku.

(4)Udeležencem dopolnilnega usposabljanja organizacije iz drugega odstavka tega člena izdajo potrdilo o udeležbi, ki ga dimnikar predloži upravni enoti.

(5)Minister predpiše podrobnejše pogoje za pridobitev pooblastila, programe dopolnilnega usposabljanja za dimnikarje in določi tarife za usposabljanje.

(1)Ministrstvo zaradi nadzora nad izvajanjem dimnikarskih storitev in za namene iz drugega, šestega, osmega in šestnajstega odstavka tega člena vodi in upravlja evidenco, ki vsebuje podatke o dimnikarskih družbah, dimnikarjih, uporabnikih dimnikarskih storitev, malih kurilnih napravah in dimnikarskih storitvah ter izdanih zapisnikih.

(2)Zaradi odločanja v upravnih postopkih iz 7., 8., 10., 11. in 12. člena tega zakona upravna enota obdeluje evidenco, v kateri obdeluje osebne in druge podatke o dimnikarski družbi in dimnikarjih. V evidenci se vodijo naslednji podatki:

1.o dimnikarski družbi:

-  osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež osebe,

-  matična številka,

-  davčna številka in

-  številka dovoljenja iz 7. člena tega zakona;

2.o dimnikarjih:

-  osebno ime,

-  naslov stalnega ali začasnega prebivališča,

-  enotna matična številka občana,

-  izobrazba,

-  telefonska številka,

-  naslov elektronske pošte,

-  datum izdaje licence,

-  serijska številka dimnikarske izkaznice,

-  datum izdaje dimnikarske izkaznice,

-  datum prenehanja licence,

-  trajanje odvzema licence ter

-  datum potrdila o dopolnilnem usposabljanju.

(3)Podatki o dimnikarjih iz prejšnjega odstavka so javni, razen:

-        naslov prebivališča,

-        enotna matična številka občana,

-        telefonska številka,

-        naslov elektronske pošte in

-        datum potrdila o dopolnilnem usposabljanju.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek se posamezniku v vlogi za izdajo licence omogoči, da lahko da privolitev za javno objavo svojih podatkov za stike (telefonska številka, naslov elektronske pošte).

(5)Podatke iz drugega odstavka tega člena v evidenco vpiše upravna enota, ki je izdala odločbo v upravnem postopku.

(6)Izdelovalec izkaznic iz petega odstavka 10. člena tega zakona ima vpogled v tiste podatke iz drugega odstavka tega člena, ki so potrebni za izdelavo dimnikarske izkaznice v skladu z devetim odstavkom 10. člena.

(7)Ministrstvo brezplačno pridobiva podatke za vključitev v evidenco iz prvega odstavka tega člena s povezavo z obstoječimi zbirkami podatkov naslednjih upravljavcev:

-        Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke iz prve do tretje alineje 1. točke iz poslovnega registra Slovenije in

-        Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz prve do četrte alineje 2. točke drugega odstavka tega člena iz centralnega registra prebivalstva.

(8)Dimnikarska družba za namen izvajanja storitev pri uporabnikih in ugotavljanja pomanjkljivosti tem uporabnikom obdeluje evidenco, v kateri se vodijo podatki o uporabnikih dimnikarskih storitev, malih kurilnih napravah in na njih opravljenih storitvah ter ugotovljenih pomanjkljivostih. V evidenci se o uporabnikih dimnikarskih storitev vodijo podatki o:

1.lastnikih:

-  osebno ime,

-  datum rojstva,

-  naslov prebivališča,

-  firma in sedež za pravno osebo,

-  kontaktni naslov elektronske pošte in

-  dimnikarska družba, ki opravi dimnikarske storitve;

2.upravnikih:

-  naziv,

-  matična številka,

-  naslov in odgovorna oseba,

-  kontaktni naslov elektronske pošte in

-  dimnikarska družba, ki opravi dimnikarske storitve;

3.etažnih lastnikih:

-  osebno ime,

-  datum rojstva,

-  naslov prebivališča,

-  firma in sedež za pravno osebo,

-  kontaktni naslov elektronske pošte in

-  dimnikarska družba, ki opravi dimnikarske storitve.

(9)Za osebe iz prejšnjega odstavka niso javni podatki iz prve do pete alineje 1. točke, iz druge do četrte alineje 2. točke ter podatki iz prve do pete alineje 3. točke prejšnjega odstavka. Podatek iz prve alineje 2. točke prejšnjega odstavka ni javen, če ne gre za družbe ali posameznike, ki opravljajo dejavnost.

(10)Podatke iz osmega odstavka tega člena v evidenco vpiše izbrana dimnikarska družba. Dimnikarska družba lahko vpisane podatke, razen podatkov iz druge alineje 1. do 3. točke osmega odstavka tega člena uporabi za zagotavljanje izvajanja predpisanih dimnikarskih storitev izbranim uporabnikom. Takoj, ko dimnikarska družba ni več izbrana s strani uporabnika, mora dimnikarska družba vse podatke v papirni ali elektronski obliki uničiti.

(11)Ministrstvo brezplačno pridobiva podatke za vključitev v evidenco iz osmega odstavka tega člena s povezavo z obstoječimi zbirkami podatkov naslednjih upravljavcev:

-        Ministrstva za notranje zadeve – osebne podatke za fizične osebe iz prve do tretje alineje 1. točke in prve do tretje alineje 3. točke osmega odstavka tega člena iz centralnega registra prebivalstva,

-        Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke iz četrte alineje 1. točke, prve do tretje alineje 2. točke in četrte alineje 3. točke osmega odstavka tega člena iz poslovnega registra Slovenije,

-        Zemljiškoknjižnega sodišča – na podlagi identifikacijskega znaka nepremičnine podatke iz prve do četrte alineje 3. točke osmega odstavka tega člena iz zemljiške knjige v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo.

(12)V evidenci se o malih kurilnih napravah vodijo naslednji podatki:

1.številka kurilne naprave, ki jo napravi dodeli aplikacija ministrstva,

2.moč, leto proizvodnje oziroma leto vgradnje,

3.vrsta goriva,

4.identifikacijski podatki iz prostorskih registrov Republike Slovenije o stavbi,

5.namen in vrsta kurilne naprave in drugi obratovalni podatki, kot so npr. podatki o gorilniku, prezračevalni in dimovodni napravi, zalaganju.

(13)Javni niso naslednji podatki iz prejšnjega odstavka:

-        številka kurilne naprave, ki jo napravi dodeli aplikacija ministrstva,

-        moč, leto proizvodnje oziroma leto vgradnje,

-        vrsta goriva,

-        identifikacijski podatki iz prostorskih registrov Republike Slovenije o stavbi in

-        obratovalni podatki.

(14)Podatke iz 2., 3. in 5. točke dvanajstega odstavka tega člena v evidenco vpiše izbrana dimnikarska družba.

(15)Podatke 4. točke dvanajstega odstavka tega člena se pridobi s povezavo s katastrom stavb in evidenco nepremičnin.

(16)Inšpektorati obdelujejo evidenco za namen izvajanja nalog skladno z določbami tega zakona.

(17)V evidenco se vpisujejo podatki o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13. člena tega zakona, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti.

(18)Podatke iz prejšnjega odstavka vpiše dimnikarska družba, razen ukrepov izdanih s strani inšpektorata, ki jih vpiše pristojen inšpektorat.

(19)Pri zamenjavi male kurilne naprave morajo v evidenci ostati podatki prejšnje male kurilne naprave.

(20)Upravna enota in dimnikarske družbe podatke iz evidence posredujejo ministrstvu, ki upravlja evidenco.

(21)Vsi podatki iz drugega do sedemnajstega odstavka tega člena se smejo zbirati, voditi in obdelovati samo za namene, za katere so bili dani in se ne smejo spreminjati ali posredovati drugim osebam v nasprotju s tem ali drugim zakonom.

(22)Uporabnik dimnikarskih storitev ima dostop do evidence za namen vpogleda o vseh podatkih, ki se vodijo v zvezi z njegovo kurilno napravo, na njej opravljenimi storitvami in ugotovljenimi pomanjkljivostmi. Ministrstvo navodila o načinu dostopa za uporabnika objavi na spletni strani. Pravica uporabnika dimnikarskih storitev po tem členu v ničemer ne omejuje pravic posameznika po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(23)Ministrstvo, upravne enote in pristojni inšpektorati, imajo za namen odločanja po določbah tega zakona dostop do podatkov iz evidence iz drugega odstavka tega člena. Ministrstvo in pristojni inšpektorati, imajo za namen odločanja po določbah tega zakona dostop še do podatkov iz evidence iz osmega, dvanajstega in sedemnajstega odstavka tega člena.

(24)Podatki iz evidence, ki so povezani z izdajanjem odločbe, se hranijo 20 let od pravnomočnosti odločbe, podatki o kurilnih napravah in opravljanju storitev se hranijo 15 let, nato se arhivirajo.

(1)Dimnikarska družba vsako malo kurilno napravo vpiše v evidenco. Vpis nove male kurilne naprave se izvede ob prvem pregledu male kurilne naprave.

(2)Dimnikarska družba najkasneje v 30 dneh od opravljene dimnikarske storitve vpiše opravljene dimnikarske storitve v evidenco iz 21. člena tega zakona.

(3)Dimnikarska družba mora zagotoviti hrambo zapisnika o prvem pregledu do poteka desetih let po opravljenem pregledu.

(4)Ob izbrisu dimnikarske družbe iz evidence ali zamenjavi dimnikarske družbe, ta zapisnik o prvem pregledu preda uporabniku dimnikarskih storitev.

(5)Dimnikarske družbe so odgovorne, da so vnosi v evidenco popolni in pravilno urejeni ter v skladu z najnovejšim stanjem informacijske tehnologije.

(6)Dimnikarska družba na podlagi obvestila uporabnika dimnikarskih storitev iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona vpiše neuporabo male kurilne naprave v evidenco.

Vsak uporabnik dimnikarskih storitev je dolžan na zahtevo dimnikarske družbe zagotoviti vse potrebne podatke iz dvanajstega odstavka 21. člena tega zakona, razen podatkov o številki kurilne naprave in podatke iz prostorskih registrov Republike Slovenije.

(1)Če uporabnik dimnikarskih storitev zaradi prenehanja uporabe male kurilne naprave želi, da se njegova mala kurilna naprava izbriše iz evidence, mora poslati zahtevo za izbris podatkov o mali kurilni napravi dimnikarski družbi, ki preveri upravičenost izbrisa male kurilne naprave iz evidence. Če je to edina mala kurilna naprava, mora dimnikarska družba iz evidenc izbrisati tudi uporabnika dimnikarskih storitev.

(2)Mala kurilna naprava se lahko izbriše iz evidence, če je brez tehničnega posega ni mogoče takoj uporabiti, kot na primer v primeru, da je odstranjen ali zapečaten dovod goriva ali je kurilna naprava odstranjena.

(3)Dimnikarska družba upravičenost izbrisa iz prejšnjega odstavka preveri pri uporabniku dimnikarskih storitev, razen ko je sprememba vira ogrevanja, kot je na primer prehod na daljinsko ogrevanje, toplotno črpalko ali sprejemnik sončne energije in podobno, razvidna iz uradnih javno dostopnih evidenc za tisto stavbo ali del stavbe in ne obstaja nobena druga mala kurilna naprava, na kateri je treba opraviti dimnikarske storitve. Dimnikarska družba lahko vstopi v prostore uporabnika dimnikarskih storitev le na podlagi njegove privolitve.

Javni podatki iz evidenc, navedenih v drugem do trinajstem odstavku 21. člena tega zakona, so zagotovljeni v združeni (agregirani) obliki in ne kot posamezen podatek v kateri koli kombinaciji z drugim javnim podatkom.

(1)Male kurilne naprave se lahko uporabljajo le, če njihove lastnosti izpolnjujejo zahteve za njihovo nameravano uporabo. Šteje se, da so lastnosti male kurilne naprave ustrezne, kadar so glede na vrsto male kurilne naprave skladne s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in splošno varnost proizvodov, ali s predpisi, ki urejajo dajanje gradbenih proizvodov na trg.

(2)V malih kurilnih napravah se lahko uporabljajo le goriva, ki so skladna s predpisom o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, in sicer na način, določen z navedbami proizvajalca.

(3)Postavitev in obratovanje malih kurilnih naprav se morata izvajati po navodilih proizvajalca.

(1)Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, razen določb iz drugega in tretjega odstavka tega člena, opravlja inšpekcija, pristojna za okolje.

(2)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ceno dimnikarskih storitev in na nadzor nad izpolnjevanjem zahtev iz prvega odstavka prejšnjega člena, opravlja inšpekcija, pristojna za trg.

(3)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na zmanjšano varstvo pred požarom in s tem povezano odpravo pomanjkljivosti, opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4)V primeru neposredne nevarnosti za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti, lahko inšpektor odredi prepoved uporabe kurilne naprave na osnovi prijave dimnikarske družbe, brez predhodnega zaslišanja uporabnika kurilne naprave.

(5)V predpisu iz 13. člena tega zakona se podrobneje določi razmejitev izvajanja nadzora inšpekcij iz prvega do tretjega odstavka tega člena nad izpolnjevanjem obveznosti dimnikarskih družb, dimnikarjev in uporabnikov dimnikarskih storitev.

(1)Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek dimnikarska družba, če:

1.ne vpiše podatkov o opravljeni dimnikarski storitvi v evidence (drugi odstavek 22. člena),

2.nima pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas opravljanja dimnikarskih storitev zavarovane svoje odgovornosti za škodo (tretji odstavek 7. člena),

3.pri zaračunavanju dimnikarskih storitev ne upošteva sklepa vlade glede cene dimnikarskih storitev (peti odstavek 19. člena),

4.nima objavljenega cenika (šesti odstavek 19. člena).

(2)Z globo od 250 do 400 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba dimnikarske družbe.

(1)Z globo od 60 do 100 eurov se kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je posameznik, če:

1.na podlagi odločbe pristojne inšpekcije ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti (18. člen),

2.v rokih, določenih s predpisom iz 13. člena tega zakona, ne omogoči izvajanja dimnikarskih storitev iz 13. člena tega zakona (18. člen).

(2)Z globo od 250 do 350 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost.

(3)Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba uporabnika dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(1)Z globo od 200 do 300 eurov se za prekršek kaznuje dimnikar, če ne izda zapisnika o vseh izvedenih dimnikarskih storitvah ali če uporabnika dimnikarskih storitev pisno ne seznani s svojo opredelitvijo do njegovih pripomb (šesti odstavek 13. člena).

(2)Z globo od 300 do 500 eurov se kaznuje za prekršek oseba, če v predpisanem roku ne vrne dimnikarske izkaznice upravni enoti, na kateri je podala vlogo za izdajo dimnikarske izkaznice (peti odstavek 11. člena).

(3)Z globo 500 do 600 eurov se kaznuje dimnikar, če krši določbe od prvega do petega in sedmega odstavka 13. člena, prvega in drugega odstavka 14. člena, 15. in 16. člena tega zakona.

(1)Z globo od 250 do 350 eurov se kaznuje upravnik v večstanovanjskih stavbah, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1.na podlagi odločbe pristojne inšpekcije ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, ki se nanašajo na skupne prostore (18. člen),

2.v rokih, določenih s predpisom iz 13. člena tega zakona, v skupnih prostorih ne omogoči izvajanja dimnikarskih storitev iz 13. člena tega zakona (18. člen).

(2)Z globo od 100 do 200 eurov se za prekršek iz prejšnjega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravnika v večstanovanjski stavbi.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem zakonu.

(1)Do izdaje in vročitve dimnikarske izkaznice iz 10. člena tega zakona se za dimnikarsko izkaznico šteje odločba o podelitvi licence, dimnikar pa se mora na zahtevo uporabnika dimnikarskih storitev izkazati tudi z osebnim dokumentom.

(2)Odločba o podelitvi licence iz prejšnjega odstavka, ki je bila izdana pred 1. januarjem 2017, velja od 1. januarja 2017.

(3)Dimnikar v enem mesecu od uveljavitve predpisa iz 10. člena tega zakona od upravne enote zahteva izdajo dimnikarske izkaznice, izdelovalec pa mu jo izdela proti plačilu v skladu z določbami 10. člena tega zakona.

(4)Ministrstvo na svoji spletni strani objavi seznama iz devetnajstega odstavka 7. člena in šestega odstavka 9. člena tega zakona v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona.

(5)Uporabnik dimnikarskih storitev iz seznama dimnikarskih družb, objavljenega na spletni strani ministrstva, najkasneje do 30. junija 2017, izbere dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj 12 mesecev.

(6)Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lahko opravlja dimnikarske storitve po tem zakonu izvajalec, ki je na dan 31. december 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lahko izvajajo dimnikarske storitve fizične osebe, ki so na dan 31. decembra 2016 zaposlene pri izvajalcih iz prejšnjega stavka in so imele ustrezne kvalifikacije za opravljanje dimnikarske službe.

(7)Če uporabnik dimnikarskih storitev do roka iz petega odstavka tega člena ne izbere dimnikarske družbe, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev.

(8)Uporabnik dimnikarskih storitev mora omogočiti, da se do 31. decembra 2017 izvedejo dimnikarske storitve skladno s 13. členom tega zakona.

(9)Ne glede na drugi odstavek 19. člena tega zakona se do sprejema predpisa iz sedmega odstavka 19. člena tega zakona znesek za izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in dejanskega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev, ki se mu, kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe, prištejejo potni stroški največ v višini 0,25 eura na kilometer za vsak kilometer nad 25 kilometrov.

(10)Ne glede na tretji odstavek 19. člena tega zakona je do sprejema predpisa iz petega odstavka 19. člena tega zakona najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev 25,20 eura na uro dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev brez davka na dodano vrednost.

(11)V treh dneh od uveljavitve zakona ministrstvo obvesti uporabnike dimnikarskih storitev o obveznosti izbire dimnikarske družbe z objavo na spletni strani ministrstva.

(1)Z globo od 60 do 100 eurov se kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je posameznik, če ne omogoči, da se do 31. decembra 2017 izvedejo dimnikarske storitve (osmi odstavek 33. člena).

(2)Z globo od 250 do 350 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost.

(3)Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba uporabnika dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4)Z globo od 250 do 350 eurov se kaznuje upravnik v večstanovanjskih stavbah, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne zagotovi, da se v skupnih prostorih do 31. decembra 2017 izvedejo dimnikarske storitve (osmi odstavek 33. člena).

(5)Z globo od 100 do 200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravnika v večstanovanjski stavbi.

Vlada izda predpisa iz 13. in 19. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Minister izda predpis iz 10. člena v roku dveh mesecev, predpise iz 7., 14., 19. in 20. člena tega zakona pa v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št. 128/04 in 18/05 – popr.), smiselno pa se uporablja do uveljavitve predpisa iz 13. člena tega zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 17/03, 41/04 – ZVO-1 in 105/08), smiselno pa se uporablja do uveljavitve predpisa iz 13. člena tega zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

(3)Z 31. decembrom 2016 preneha veljati Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08, 94/13 in 106/15), 2., 30., 32. in 35. do 38. ter 40. člen te uredbe pa se smiselno uporabljajo do uveljavitve predpisa iz 13. člena tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Ta zakon se začne uporabljati 1. januarja 2017, razen drugega, sedmega, dvanajstega odstavka ter drugega do petega stavka trinajstega odstavka 7. člena, 9. in 10. člena, tretjega, četrtega, petega, sedmega in osmega odstavka 12. člena, drugega do četrtega stavka devetega odstavka in desetega odstavka 12. člena, 20. in 21. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 804-12/15-6/68 Ljubljana, dne 25. oktobra 2016 EPA 1279-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik