UPRS Sodba III U 391/2016-16

I. Tožbi se ugodi, odločba Urada za družbene dejavnosti in razvoj Mestne občine Koper, št. 321-76/2016 z dne 24. 9. 2016 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Urad za družbene dejavnosti in razvoj Mestne občine Koper (v nadaljevanju prvostopni organ) razveljavil odločbo Urada za družbene dejavnosti in razvoj Mestne občine Koper, št. 321-76/2016 z dne 25. 5. 2016, s katerim je bilo gostincu A.A. s.p. (v nadaljevanju tožeča stranka) dovoljeno obratovanje v podaljšanem obratovalnem času do 24.00 ure, oziroma petek, sobota do 02.00 ure, v gostinskem obratu-bar "B.", (točka 1 izreka), gostincu A.A. s.p. bar "B.", je dovolila obratovanje v rednem obratovalnem času do 22.00 ure (točka 2 izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je na podlagi predhodnega pozitivnega mnenja Krajevne skupnosti C. dne 25. 5. 2016 tožeči stranki izdal soglasje k obratovanju v podaljšanem obratovalnem času. Zaradi prejetja večjega števila pritožb krajanov, zaradi prekomernega hrupa v podaljšanem obratovalnem času, je na podlagi novo ugotovljenih dejstev, na podlagi 1. točke 260. člena, prvega odstavka 261. člena in tretjega odstavka 268. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) po uradni dolžnosti pričel obnovo postopka brez izdaje posebnega sklepa. Na podlagi določb 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij na katerih se opravlja gostinska dejavnost ter 12. člena Odloka o poslovnem času trgovin in gostinskih obratov ter meril za oblikovanje podaljšanega obratovalnega časa Mestne občine Koper lahko za gostinstvo pristojni organ občinske uprave prekliče soglasje za obratovanje v podaljšanem času. Zaradi prejetih že navedenih pritožb občanov in bližnjih stanovalcev, oziroma večjega števila kršitev javnega reda in miru, je kot pristojni organ razveljavil izdano soglasje in odločil kot je navedeno v izreku izpodbijane odločbe.

2Župan Mestne občine Koper je z odločbo št. 321-76/2016 z dne 8. 11. 2016 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil po tem, ko je ugotovil, da je organ prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil in na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 4. točko prvega odstavka in tretjega odstavka 144. člena ZUP, saj gre za nujne ukrepe v javnem interesu. Zavrnil je vse ugovore, ki se nanašajo na samo lokacijo gostinskega lokala ter ugotovitev dejanskega stanja, glede očitanih kršitev javnega reda in miru ter prejetih pritožb občanov in bližnjih stanovalcev.

3Tožeča stranka v tožbi uveljavlja kršitev določb ZUP, ki se nanašajo na načelo zakonitosti, proste presoje dokazov, zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter posledično kršitve materialnih predpisov, ki določajo merila za oblikovanje podaljšanega obratovalnega časa. V tožbi navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe drugostopnega upravnega organa ni razvidno, da bi bila za preklic soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času podana zahteva Sveta Krajevne skupnosti, tako kot to določa 12. člen Odloka Mestne občine Koper, oziroma poročilo oziroma predlog inšpekcijskim in drugim pristojnim službam oziroma zaradi neizpolnjevanja določil Mestne občine Koper.

4O navedbah tožene stranke v izpodbijani odločbi je tožeča stranka opravila poizvedbe pri Krajevni skupnosti C., ki je dne 5. 10. 2016 podala izjavo, da na obratovanje spornega gostinskega lokala tožeče stranke ni prejela nobene pritožbe okoliških občanov in bližnjih stanovalcev zaradi kršenja javnega reda in miru v lokalu tožeče stranke. Iz poizvedb pri Policijskih postaji Koper pa izhaja, da je bila sicer dne 24. 9. 2016 evidentirana intervencija policije v lokalu tožeče stranke, ki pa je ugotovila, da kršitev javnega reda in miru ni bilo. Toženi stranki tudi očita nezakonito odločanje v skrajšanem postopku in s tem kršitev njene ustavne pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ji povrne stroške postopka.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, dodatno obrazlaga izpodbijano odločbo in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6V nadaljnjih pripravljalnih vlogah tožeča stranka dodatno pojasnjuje razloge iz katerih izhaja nezakonitost izpodbijane odločbe.

K točki I izreka:

7Tožba je utemeljena.

8Za tožečo stranko je sporna odločitev prvostopnega organa, s katerim je le ta razveljavil dne 25. 5. 2016 izdano soglasje za obratovanje v podaljšanem času.

9Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na kateri se opravlja gostinska dejavnost predpiše minister, pristojen za kmetijstvo (prvi odstavek 12. člena Zakona o gostinstvu, v nadaljevanju ZGos). Samoupravna skupnost pa lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa (tretji odstavek 12. člena ZGos). Na podlagi navedenih zakonskih pooblastil je minister, pristojen za turizem izdal Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljevanju Pravilnik). Samoupravna lokalna skupnost Mestna občina Koper pa Odlok o poslovnem času trgovin in gostinskih obratov ter meril za oblikovanje podaljšanega obratovalnega časa (v nadaljevanju Odlok) v katerem je določila podrobnejša navodila za določitev obratovalnega časa v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZGOS.

10V zadevi ni sporno, da je za gostinstvo pristojni organ občinske uprave MO Koper tožeči stranki na podlagi predhodnega pozitivnega mnenja krajevne skupnosti C. izdal soglasje k obratovanju v podaljšanem obratovalnem času št. 321-76/2016 z dne 25. 5. 2016.

11Po določbi 12. člena Odloka lahko za gostinstvo pristojni organ občinske uprave prekliče soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času v primeru; zahteve sveta krajevne skupnosti oblikovane na podlagi pisnih pritožb občanov in bližnjih stanovalcev; če se večkrat pojavljajo kršitve javnega reda in miru in druge kršitve v lokalu, o čemer je sestavljeno poročilo, oziroma predlog inšpekcijskim oziroma drugim pristojnim službam; ter zaradi neizpolnjevanja določil tega Odloka.

12Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je tožena stranka v zadevi odločila na podlagi pisne prijave občana v zvezi z motečim obratovanjem spornega gostinskega lokala, iz katere izhaja, da jo podaja v svojem imenu in na podlagi telefonskih klicev okoliških prebivalcev, ki jih je dne 23. 9. 2016 motilo izvajanje preglasne glasbe iz lokala B. bar.

13V zadevi torej ni sporno, da v zadevi ni bila podana zahteva Sveta Krajevne skupnosti oblikovana na podlagi pisnih pritožb občanov in bližnjih stanovalcev, niti ni podlaga za odločanje tožene stranke, sestavljeno poročilo oziroma predlog inšpekcijskim oziroma drugim pristojnim službam zaradi večkratnega pojavljanja reda in miru in drugih kršitev v spornem lokalu. Iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi bilo v zvezi z očitanimi kršitvami sestavljeno poročilo oziroma podan predlog inšpekcijskim oziroma drugim pristojnim službam glede večkratnega pojavljanja kršitve javnega miru in drugih kršitev v spornem lokalu.

14Tožena stranka je v zadevi odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi 4. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, po katerem lahko organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katere se mora opirati, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Upoštevaje dokaze, ki se nahajajo v upravnem spisu ter določbe 12. člena Odloka, po mnenju sodišča, dejstva na katera se opira izpodbijana odločba glede okoliščin za odločanje po skrajšanem postopku niso verjetno izkazana, saj tožena stranka ni odločala na podlagi dokazov, ki jih za preklic soglasja predpisuje 12. člen Odloka. Le to pa so dokazi, ki morajo biti vsaj verjetno izkazani, da se ob izpolnjevanju nadalnjega pogoja nujnega ukrepanja v javnem interesu, lahko odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Glede na navedeno po mnenju sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, v čemer je tožena stranka kršila pravila postopka, saj je izpodbijano odločbo izdala ne da bi tožeči stranki dala možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in ji dala možnost predložitve nasprotnih dokazov. Glede na to, da tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za njeno izdajo, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena, v posledici pa je bilo tudi kršeno načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP.

15Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo na podlagi drugega odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek.

K točki II izreka:

16Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopal odvetnik.