8. člen ZGos

Prvostopenjski organ je prekoračil svoja pooblastila, ki so mu dana v ZGos, s tem, ko je svojo negativno odločitev o tožnikovih vlogah utemeljeval z ugotavljanjem pogoja, katerega preveritev ne sodi v njegovo delovno področje, torej, ko je odločal, ali ima gostinski obrat, za katerega sta tožnika prijavila obratovalni čas, uporabno dovoljenje, zlasti ob upoštevanju, da po določbi 16. člena ZGos, med drugim uresničevanje določbe 8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ. Relevantni razlog za odločitev toženka sploh ni ugotavljala, temveč je svojo odločitev utemeljila z razlogi, ki po presoji sodišča ne sodijo v pristojnost odločanja organov samoupravne lokalne skupnosti, ampak v pristojnost pristojnega gradbenega inšpektorja (16. člen ZGos).

V konkretnem primeru je prvostopni organ prekoračil svoja pooblastila, dana z ZGos, s tem, ko je svojo negativno odločitev o tožnikovi vlogi utemeljeval z ugotavljanjem pogoja, katerega preveritev ne sodi v njegovo delovno področje, in sicer je ugotavljal, ali ima gostinski obrat, za katerega je tožnik prijavil redni in podaljšani obratovalni čas, izdano uporabno dovoljenje, zlasti ob upoštevanju, da po določbi 16. člena ZGos uresničevanje določbe 8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ. Prvostopni organ bi torej moral le ugotoviti, ali sta prijavljeni redni obratovalni čas in vloga za izdajo soglasja za podaljšani obratovalni čas tožnika v skladu s Pravilnikom ter podzakonskim aktom občine.

Upoštevaje določbe Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, ZGos in drugih predpisov, prvostopni organ ni stvarno pristojen za ugotovitev, ali gostinski lokal potrebuje uporabno dovoljenje ali pa ne. V okviru postopka potrditve prijavljenega obratovalnega časa mora občinski upravni organ preveriti pogoje iz 13. člena navedenega Pravilnika. Zato je treba šteti, da je upravni organ v tem primeru najprej sam reševal predhodno vprašanje (iz pristojnosti upravne enote oz. inšpekcijskih služb) v smislu določb 147. in naslednjih členov ZUP. Po oceni sodišča so v tem primeru pogoji za samostojno reševanje predhodnega vprašanja (ali torej lokal potrebuje uporabno dovoljenje ali ne) po določbah ZUP sicer podani, vendar pa mora občinski upravni organ, če je predhodno vprašanje sam vzel v obravnavo, le-to rešiti v posebnem ugotovitvenem postopku oz. drugače povedano, glede tega vprašanja mora celovito ugotoviti dejansko in pravno stanje zadeve, pa čeprav samo za namen izdaje odločbe, v zvezi s katero sam rešuje predhodno vprašanje.

Pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan z izpostavljanjem pravnih vprašanj, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem. Taki sta tudi vprašanji, kateri predpis se uporabi v primeru neusklajenosti občinskega predpisa s spremenjenim in novejšim zakonskim predpisom, in vprašanje, kateri del odločbe pravno zavezuje.

Ker v izreku sodbe sodišča prve stopnje opisano ravnanje v času odločanja o zahtevi za sodno varstvo ni bilo več določeno kot prekršek, je sodišče z izdajo sodbe prekršilo drugi odstavek 2. člena ZP-1 v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 21. člena ZGos na način iz 1. točke 156. člena ZP-1.

Tožena stranka po presoji sodišča ni ravnala pravilno, ko pri svojem odločanju ni uporabila 1. odstavka 199. člena ZGO-1, ki določa, da se s 1. 1. 2003 šteje, da se določbe 8. člena in 24.a člena ZGos nanašajo samo na gostinske obrate v novo zgrajenih stavbah, katerih prostori se rekonstruirajo ali katerim se spreminja namembnost po določbah tega zakona. Logična razlaga te določbe po mnenju sodišča pomeni, da v postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti predložitev uporabnega dovoljenja ni več obvezna podlaga v primerih, ko gre za gostinsko dejavnost, ki se že opravlja v starejših objektih, pa ne gre za objekt iz 1. točke 1. odstavka 197. člena ZGO-1 (za te se že po zakonu šteje, da uporabno dovoljenje imajo), razen za objekt, ki se rekonstruira ali katerega namembnost se spreminja.

Pred pridobitvijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti je potrebno predhodno pridobiti uporabno dovoljenje v skladu z bodočo namembnostjo poslovnega prostora.

Novo uporabno dovoljenje je kot podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti potrebno vedno, kadar nameravana vrsta gostinske dejavnosti zahteva takšno spremembo namembnosti objekta, za katero zakon zahteva izdajo lokacijskega in posledično gradbenega dovoljenja.