17. člen ObrZ

Določba tretjega odstavka 17. člena ObrZ določa možnost odvzema obrtnega dovoljenja in izbris iz obrtnega registra, ob nadaljnji izpolnitvi zakonskih pogojev, da se ugotovi, da dejavnost ni obrtna dejavnost iz 5. člena tega zakona. To zakonsko določbo je treba razlagati tako, da lahko Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije takšno ugotovitev opravi sama po uradni dolžnosti oziroma na lastno pobudo, v primeru, kot je obravnavani, pa lahko odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris tudi na pobudo same gospodarske družbe, če na njeno zahtevo ugotovi, da njena dejavnost nima več znakov obrti podobne dejavnosti.

Tožnica kot samostojna podjetnica je bila izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije, zato ji je Obrtna zbornica Slovenije (OZS) poslala poziv za odjavo iz obrtnega registra. Ker tožnica kljub vlogi za odjavo, ki je bila priložena pozivu, le-te ni izpolnjene vrnila OZS, je ta kot nosilec javnega pooblastila izdala odločbo o odvzemu obrtnega dovoljenja. O navedenem posledičnem ukrepu odvzema obrtnega dovoljenja je bila tožnica tudi seznanjena s spisovno izkazanim Pozivom za odjavo iz obrtnega registra z dne 21. 10. 2010.

Tožeča stranka je bila vpisana v obrtni register in ji je bilo na podlagi njene vloge tudi izdano obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz takrat veljavnih Uredb o listi obrtnih dejavnosti. Iz vloge za izdajo obrtnega dovoljenja, ki je med listinami upravnega spisa, izhaja, kdo je nosilec gradbene obrtne dejavnosti, nadalje mojstrski naziv – zidar, kar nedvomno predstavlja zadostno dokazilo o tem, da je tožeča stranka sama predlagala vpis v obrtni register glede na dejansko opravljanje obrtne dejavnosti.

Ker je v zadevi na prvi stopnji odločal stvarno nepristojni organ, je nepravilno odločil, ko je zahtevo stranke zavrgel. Vlogo bi namreč brez odlašanja moral poslati pristojni obrtni zbornici, ne pa je zavreči, češ da ni pogojev za uvedbo upravnega postopka.