Zakon o gostinstvu (ZGos)

Gostinstvo je po tem zakonu opravljanje gostinske dejavnosti. Gostinska dejavnost obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter nastanitev gostov.

Gostinsko dejavnost iz prejšnjega člena opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu: gostinci). Gostinsko dejavnost lahko v obsegu, ki ga določa ta zakon, opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Gostinec lahko brez posebne registracije v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna (tobačni izdelki, spominki, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd.) in, ki zaokrožujejo njegovo ponudbo (suhomesnati izdelki, ustekleničene pijače, kava ipd.).

Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi. Gostinski obrat so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti. Vrste gostinskih obratov so: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi. Gostinska dejavnost se opravlja zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, s sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen.

Gostinska dejavnost se lahko opravlja v poslovnem prostoru, v katerem se opravlja kakšna druga dejavnost, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena. Gostinska dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, se lahko opravlja v stanovanjskih prostorih in na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.

Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni. Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno, na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta. Za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi. Samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, s katerim opredeli obdobje dneva, v okviru katerega se sme opravljati gostinska dejavnost iz drugega odstavka tega člena. Gostinska dejavnost iz drugega odstavka tega člena se sme opravljati le v skladu z aktom iz prejšnjega odstavka.

Za objekt, v katerem namerava opravljati gostinsko dejavnost pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni:

1.minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na:

-  poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah;

-  pogoje glede zunanjih površin gostinskega obrata (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine);

-  pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata;

2.pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah;

3.pogoji, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih ter na kmetijah z nastanitvijo in marin;

4.pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.

Minimalne tehnične pogoje iz 1. točke prejšnjega člena in pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah iz 2. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo. Merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo in marin iz 3. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo. Pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu določajo predpisi, ki urejajo področje varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.

Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvrščajo tudi v kategorije. V kategorije se razvrstijo tudi prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno izpolniti vse pogoje, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, za ustrezno vrsto in kategorijo gostinskega obrata ali prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah. Gostinski obrati, sobodajalci in kmetje morajo poslovati le s tisto vrsto oziroma oznako kategorije, za katero izpolnjujejo vse predpisane pogoje. Zbornice lahko opravijo razvrstitev restavracij in gostiln na osnovi meril za ocenjevanje kakovosti storitev.

Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, predpiše minister, pristojen za gostinstvo. Gostinec oziroma kmet določi svoj obratovalni čas v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka in ga prijavi za gostinstvo pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti. Samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa. Gostinec oziroma kmet mora poslovati v obratovalnem času, določenem v skladu z drugim oziroma s tretjim odstavkom tega člena. Gostinec oziroma kmet mora obvestilo o razporedu obratovalnega časa objaviti na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat oziroma kmetijo. Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve. V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu pa vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih delikatesnih jedeh pa tudi količina.

Sobodajalec po tem zakonu je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 5. člena tega zakona, tudi v drugih prostorih. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu), gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije.

Ne glede na določbe 12. in 13. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06), sobodajalec iz drugega odstavka prejšnjega člena prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije vloži pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). O vpisu sobodajalca fizične osebe v Poslovni register Slovenije AJPES izda potrdilo o vpisu, ki ga posreduje sobodajalcu in pristojnemu davčnemu uradu. Način vpisa v Poslovni register Slovenije predpiše AJPES v soglasju z ministrom, pristojnim za gostinstvo.

Kmet lahko na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, pod pogoji, ki jih glede obsega in pogojev opravljanja dejavnosti določajo predpisi, ki urejajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Gostom lahko nudi le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače (kmetija odprtih vrat, vinotoči in osmice), razen če tem gostom nudi tudi nastanitev. (prenehal veljati) Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti lahko dovoli kmetu, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka nudi gostom tudi druge domače jedi in kupljeno pijačo. (prenehal veljati)

Ne glede na določbi drugega odstavka 5. člena in prejšnjega člena lahko kmet, ki opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, opravlja gostinsko dejavnost na prireditvi, povezani s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji, pri čemer sme nuditi le jedi in pijače iz domačega okolja. Pri opravljanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.

Nastanitveni obrati po tem zakonu so gostinski obrati iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona, ki gostom nudijo nastanitev (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi ter kampi), prostori za goste pri sobodajalcih iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, kmetije iz 15. člena tega zakona, ki gostom nudijo nastanitev, in marine. Register nastanitvenih obratov (v nadaljnjem besedilu: register) je informatizirana javna zbirka podatkov o nastanitvenih obratih. Upravlja ga AJPES. V registru se obdelujejo naslednji podatki o nastanitvenih obratih:

-        identifikacijska številka nastanitvenega obrata;

-        naziv nastanitvenega obrata;

-        sedež in naslov nastanitvenega obrata;

-        podatki o izvajalcu nastanitvene dejavnosti (matična številka, davčna številka, naziv, sedež in naslov, pravnoorganizacijska oblika, glavna dejavnost po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti in kontaktni podatki iz Poslovnega registra Slovenije);

-        vrsta nastanitvenega obrata in podatki o kategoriji, če je ta za nastanitveni obrat določena;

-        datum vpisa v register;

-        datum vpisa spremembe podatkov v register;

-        datum izbrisa iz registra;

-        podatek o statusu nastanitvenega obrata (aktiven, neaktiven, izbrisan);

-        podatki o zmogljivosti nastanitvenega obrata;

-        podatki o dostopnosti nastanitvenega obrata;

-        kontaktni podatki nastanitvenega obrata;

-        podatki o ponudbi in drugih storitvah nastanitvenega obrata. Minister, pristojen za gostinstvo, podrobneje predpiše vzpostavitev in upravljanje registra nastanitvenih obratov, podatke, ki se vodijo v registru, način, vsebino in obliko prijave vpisa in spremembe podatkov ter izbrisa iz registra, hrambo dokumentacije in podatkov o nastanitvenih obratih ter način dostopa do podatkov iz registra.

Izvajalci nastanitvene dejavnosti po tem zakonu so gostinci, sobodajalci, kmetje in upravljavci marin, ki nudijo gostom nastanitev v nastanitvenih obratih iz prvega odstavka prejšnjega člena in so vpisani v Poslovni register Slovenije. Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora pred pričetkom opravljanja nastanitvene dejavnosti predlagati vpis nastanitvenega obrata v register prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca opravi vpis prek portala AJPES, na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona. Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora v roku 15 dni od nastanka spremembe predlagati vpis spremembe podatkov nastanitvenega obrata v register prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca opravi vpis prek portala AJPES, na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Izvajalec nastanitvene dejavnosti lahko zahteva izbris nastanitvenega obrata iz registra, če ta nastanitveni obrat najmanj 12 mesecev ne bo več namenjen opravljanju nastanitvene dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 15.b člena tega zakona. Zahteva se poda prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki opravi izbris prek portala AJPES, na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Predlog za vpis iz drugega oziroma tretjega odstavka ter izbris iz četrtega odstavka tega člena vsebuje za izbrani namen potrebne podatke, določene v tretjem odstavku prejšnjega člena, ki so podrobneje opredeljeni v podzakonskem predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena. AJPES izvede postopek vpisa, vpisa spremembe podatkov ali izbrisa nastanitvenega obrata iz registra na podlagi popolnega predloga. AJPES nastanitvenemu obratu pri prvem vpisu v register določi enolično identifikacijsko številko. Po izbrisu nastanitvenega obrata iz registra se njegove enolične identifikacijske številke ne sme ponovno uporabiti. Pri nepopolnem predlogu za vpis AJPES izvajalca nastanitvene dejavnosti pozove, da v osmih dneh po prejemu zahteve za dopolnitev predlog dopolni. Po prejemu popolnega predloga za vpis AJPES ravna v skladu s prejšnjim odstavkom. AJPES na podlagi obvestila za gostinstvo pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, izbriše nastanitveni obrat iz registra, če izvajalec nastanitvene dejavnosti ne poroča podatkov prek spletne aplikacije AJPES, kot to določa zakon, ki ureja prijavo prebivališča, neprekinjeno najmanj 12 mesecev. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za gostinstvo. AJPES izvajalcu nastanitvene dejavnosti izda obvestilo o vpisu nastanitvenega obrata v register, o vpisu sprememb podatkov nastanitvenega obrata v register in o izbrisu nastanitvenega obrata iz registra. Podatki o nastanitvenem obratu se ob izbrisu nastanitvenega obrata iz registra prenesejo v arhiv registra pri AJPES. Podatki arhiva so javni še pet let po izbrisu nastanitvenega obrata iz registra, nato pa se zbrišejo.

AJPES za upravljanje registra brezplačno in avtomatično pridobiva, uporablja in obdeluje podatke iz Poslovnega registra Slovenije in drugih uradnih evidenc, če so potrebne za vodenje registra. AJPES za zagotavljanje točnosti in ažurnosti podatkov iz tretjega odstavka 15.b člena tega zakona v register iz Poslovnega registra Slovenije in drugih evidenc iz prejšnjega odstavka samodejno prevzema tudi spremembe teh podatkov. Podatki v registru so javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES. AJPES zagotavlja podatke iz registra na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka 15.b člena tega zakona.

Uresničevanje določb tega zakona nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ, razen določb 8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, in katerega uresničevanje nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ, ter določb 4. točke 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu, katerih uresničevanje nadzoruje pristojni zdravstveni inšpekcijski organ.

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da prostori, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ne izpolnjujejo pogojev oziroma da niso izpolnjeni pogoji glede storitev, ki jih določajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona ali če ugotovi, da gostinec ni označil cen v skladu z določbami 13. člena tega zakona, izda odločbo, s katero odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti odpraviti in določi rok za njihovo odpravo. Če pomanjkljivosti in nepravilnosti iz prejšnjega odstavka niso odpravljene v določenem roku, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero prepove uporabljati prostore, naprave ali opremo za gostinsko dejavnost. Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona ponavlja prekrške iz 21. in 22. člena tega zakona, ji lahko na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti začasno ali trajno prepove opravljanje gostinske dejavnosti. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Z globo od 1.200 do 40.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za prekršek:

-        če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju s pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi (prvi in drugi odstavek 6. člena), ali v nasprotju z aktom iz četrtega odstavka 6. člena;

-        če poslovni prostori, v katerih opravlja gostinsko dejavnost, ne ustrezajo predpisanim minimalnim tehničnim pogojem oziroma gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije ali ne nudi najmanj minimalnih predpisanih gostinskih storitev (1., 2., in 3. točka 9. člena);

-        če ne določi obratovalnega časa oziroma ga ne prijavi za gostinstvo pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti, če ne posluje v določenem obratovalnem času ali če ne objavi obvestila o razporedu obratovalnega časa na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat (drugi, četrti in peti odstavek 12. člena);

-        če cen gostinskih storitev ne objavi oziroma označi na predpisani način (13. člen). Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek:

-        posameznik (sobodajalec fizična oseba), ki stori dejanje iz druge ali četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami drugega odstavka 14. člena tega zakona;

-        posameznik (kmet), ki stori dejanje iz druge, tretje ali četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15. člena tega zakona;

-        posameznik (kmet), če na prireditvi iz prvega odstavka 15.a člena tega zakona opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15.a člena tega zakona ali v nasprotju s pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi.

Z globo od 500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki izvaja nastanitveno dejavnost in ne predlaga vpisa nastanitvenega obrata v register v skladu z drugim odstavkom 15.c člena tega zakona ali ne predlaga spremembe podatkov v register v skladu s tretjim odstavkom 15.c člena tega zakona. Z globo od 300 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 150 do 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Podzakonske akte iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona predpišeta pristojna ministra v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona. Do sprejetja predpisov iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona se uporabljajo pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88), pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88) in pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih objektov (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88).

Pravni ali fizični osebi, ki želi opravljati gostinsko dejavnost v poslovnem prostoru oziroma objektu, za katerega je bilo pred 25. januarjem 1995 na podlagi takrat veljavnih predpisov izdana odločba, da so izpolnjeni zakonski pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, pa zanj ni bilo izdano uporabno dovoljenje, izpolnjuje pa vse druge predpisane pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, za gostinstvo pristojna enota upravne enote izda odločbo, s katero se začasno, do pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar največ za tri leta od izdaje te odločbe, dovoli opravljati gostinska dejavnost. Prosilec namesto uporabnega dovoljenja predloži odločbo oziroma obrtno dovoljenje, iz katerega je razvidno, da so bili v teh poslovnih prostorih po takrat veljavnih predpisih izpolnjeni pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, izjavo lastnika objekta oziroma poslovnega prostora, da v poslovnem prostoru po izdaji te odločbe ni bilo gradbenih posegov, in potrdilo, da je vložena zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z določbami zakona o graditvi objektov. Če pristojna enota upravne enote zavrne zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, se po pravnomočnosti takšne zavrnitve šteje, da za te poslovne prostore niso izpolnjeni minimalni tehnični pogoji iz prve točke 9. člena tega zakona.

Gostinsko dejavnost v začasnih gostinskih obratih iz 1. točke 5. člena zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86) je mogoče opravljati do izteka roka, za katerega jim je bila izdana odločba, vendar največ tri leta po uveljavitvi tega zakona.

Do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali dopolnilno dejavnost na kmetijah, lahko kmetje opravljajo dejavnost iz 15. člena tega zakona na podlagi dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev, ki ga ob priglasitvi te dejavnosti predložijo za gostinstvo pristojni enoti upravne enote.

Do uveljavitve novega sistema državne uprave opravljajo naloge iz tretjega odstavka 6. člena, 8. člena, drugega odstavka 11. člena, drugega in tretjega odstavka 12. člena, tretjega odstavka 15. člena in 26. člena tega zakona pristojni občinski upravni organi.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.