UPRS Sodba III U 271/2016-17

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Občinska uprava Občine Komen (v nadaljevanju tožena stranka) v skladu z 12. členom Odloka o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Komen (v nadaljevanju Odlok), v zadevi izdaje soglasja za obratovanje gostinskega lokala Gostilna A. v podaljšanem obratovalnem času, po uradni dolžnosti odločila, da se soglasje št. 321-04/2016 z dne 1. 2. 2016, ki ga je pridobil najemnik obrata v delu, ki zadeva obratovanje navedenega gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času, v obdobju od 1. 2. 2016 do 31. 12. 2016, v petek od 22.00 do 02.00 ure od drugega dne in v soboto od 22.00 do 02.00 ure drugega dne prekliče (točka 1 izreka), gostinskemu obratu je dala soglasje za podaljšani delovni čas v času od izdaje odločbe do 31. 12. 2016, ob petkih in sobotah od 22.00 do 24.00 ure (točka 2 izreka) najemniku gostinskega obrata, Gostilni A. je dodatno naložila, da mora ob vsakokratnem izvajanju glasbe v objektu zagotoviti zvočno izoliranost objekta, (zračnikov in drugih odprtin) na stenah prostorov v objektu obrata, ki so obrnjene proti stanovanjski stavbi tožnika (točka 3 izreka). Najemniku gostinskega lokala je naložila, da mora zagotoviti, da se glasba na zunanjem delu gostinskega lokala (na terasi pred gostinskim objektom) izvaja najdlje do 22. ure, pri čemer mora poskrbeti, da bodo zvočniki usmerjeni v nasprotno smer od gostinskega obrata oziroma tožnikove stanovanjske hiše (točka 4 izreka).

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je na podlagi dopisa soseda gostinskega obrata, tožnika, zaradi motenja javnega reda in miru v podaljšanem obratovalnem času lokala Gostilna A., na podlagi 12. člena Odloka, ki ureja postopek za preklic soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, na podlagi 126. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po uradni dolžnosti začela postopek preklica soglasja k podaljšanemu obratovalnem času. Zaradi ugotovitve dejanskega stanja je razpisala ustno obravnavo na kateri je zaslišana inšpektorica za okolje, Območne enote Koper, izpovedala in predložila dokumente iz katerih izhaja; da pri izvajanju inšpekcijskega nadzora niso bile ugotovljene nepravilnosti, da iz poročila o ocenjevanju hrupa z dne 6. 10. 2014 izhaja, da emisije hrupa niso presežene ter da je bilo ob inšpekcijskem nadzoru ugotovljeno, da je upravljalec lokala sklenil dogovor, da se glasba izven lokala izvaja le do 22. ure. Komandir PP Sežana je navedel, da je PP Sežana od tožnikove družine v letu 2015 prejela 5 prijav, vse v zvezi s hrupom iz zadevnega gostinskega lokala, vendar ni bil uveden noben prekrškovni postopek, saj ob prihodu na kraj patrulje niso ugotovile, da bi bil hrup moteč.

3Gostinski lokal se nahaja na robu stanovanjskega naselja ... V skladu s prostorsko ureditvenim aktom Občine Komen je to območje opredeljeno kot mešano območje (osnovna namenska raba) oziroma območje vaškega jedra (podrobna namenska raba). Določbe 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi s 3. členom Pravilnika določajo, da je redni obratovalni čas za sporni lokal med 6.00 in 22.00 uro, kar velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.). Obratovanje izven tega časa pa se šteje za podaljšan obratovalni čas. Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času le, če pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa občine, ki o tem odloča na podlagi meril, sprejetih na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o gostinstvu (v nadaljevanju ZGos), v konkretnem primeru Odlok, ki v 5. členu določa merila, ki se upoštevajo pri odločanju o izdaji soglasja za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času.

4Glede na to, da inšpektor za okolje ni zaznal kršitev in da ni bil uveden prekrškovni postopek v zvezi s prijavljenim hrupom iz gostinskega lokala, upoštevaje da gostinski lokal v poletnem času v veliki meri izvaja gostinsko ponudbo za potrebe porok in se na teraso pred samo gostilno postavi zunanje mize ter namesti zvočnike in da se glasba na terasi pred gostinskim obratom izvaja najdlje do 22.00 ure je, kot izhaja iz izreka, izdal novo soglasje, pri čemer je upošteval pritožbe sosedov. Pri presojanju pa je upošteval tudi naravo naselja ter značilnost območja, kar pomeni tudi značilnosti glede na naravo naselja oziroma bivalne okoliščine vezane na različne vidike varstva zasebnosti stanovalcev v neposredni bližini gostinskega lokala. Zaradi upoštevanja interesa tako upravljalca lokala kot soseda, kateremu je dodelil status stranke po 43. členu ZUP ter javnega interesa je določil nov podaljšani obratovalni čas, določil dodatne pogoje za zvočno izoliranje prostora ter možen čas izvajanja glasbe na zunanji terasi.

5Župan Občine Komen je z odločbo št. 321-4/2016-22 z dne 19. 7. 2016 pritožbo tožnika zavrnil po tem ko je ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in da pritožnik v pritožbi ne navaja novih dejstev ali dokazov.

6Tožnik v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz vseh razlogov iz prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da mora tako kot določa 2. alinea 9. člena Odloka gostinec podati izjavo, da ima gostinski obrat izvedeno protihrupno zaščito, kar je predpogoj za izdajo zahtevanega dovoljenja. Gostinski obrat, na katerega se glasi izpodbijana odločba nima izvedene protihrupne zaščite. Po meritvah tožnika hrup presega dovoljene meje, zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijane odločbe. Zaradi hrupa ob prireditvah, ki se odvijajo na zunanjem delu gostinskega lokala izven določenega delovnega časa, mu je kršena pravica do nočnega miru in počitka na kar opozarja že vrsto let.

7Očita, da mu je bila v postopku izdaje soglasja pravica do sodelovanja omogočena le formalno. Upravni organ je ignoriral vse navedbe tožnika in dokaze o neobstoju protihrupne zaščite. Opozarja na ignoriranje dejstva, da je PP Sežana od tožnika v letu 2015 prejel 5 prijav, tako da ne izpolnjuje pogojev, po 2. alinei petega člena v zvezi s 3. alineo 10. člena Odloka, za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času.

8V nadaljevanju navaja, da bi gostinec moral Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, saj se za napravo določeno v 6. alineji 6. točke prvega odstavka 3. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (v nadaljevanju Uredba), sporni lokal šteje za gostinski ali zabaviščni lokal, za katerega je treba na podlagi meril iz 15. člena Uredbe pridobiti okoljevarstveno dovoljenje ne glede na to, da se dejavnost izvaja v zgrajenem in prekritem prostoru stavbe. Glede na to, da gostinec ni predložil okoljevarstvenega dovoljenja, niso izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijane odločbe.

9Zatrjuje, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 8. člena Odloka, med katerimi je pogoj, da je možno soglasje izdati le za dogodke javnega pomena, za kar pa ne gre v konkretni zadevi in to ne izhaja iz izpodbijane odločbe. Graja pa tudi neizpolnjevanje pogojev za izdajo izpodbijanega soglasja po 10. členu Odloka in meril po 2. alineji 5. člena Odloka, po katerih so prepreka za izdajo soglasja tri utemeljene pisne pritožbe občanov, ki so v konkretni zadevi podane. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

10Najemnik lokala in vlagatelj prošnje za izdajo soglasja za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem obratovalnem času družba B. d.o.o. (v nadaljevanju stranka z interesom), v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika in vztraja pri tem, da je bilo dejansko stanje v zadevi pravilno in popolno ugotovljeno. Dodatno navaja, da je družba v prostoru, v katerem se glasba izvaja namestila zvočno izolacijo na vsa okna in steno, ki je obrnjena proti objektu tožnika. Navajanje tožnika, da hrup presega dopustne meje, ne da bi bilo podprto z dokazi, ni upoštevno. Vse izvedene meritve hrupa v dosedanjih postopkih so pokazale, da glasba ne presega dovoljene meje hrupa, zaradi česar tudi okoljevarstveno soglasje, ki ga navaja tožnik ni potrebno. Glede na dosedanje meritve protihrupna ograja ni potrebna, saj hrup ne presega dopustne meje. Prizadeta stranka pa je želela sicer nepotrebno protihrupno ograjo postaviti zato, da bi tožnik prenehal z neutemeljenimi prijavami, na kar pa tožnik ni pristal pod pretvezo, da mu bo delala senco na vinograd, čeprav bi bila od njega oddaljena 50 m. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

11Tožena stranka v odgovoru na tožbo obširno prereka tožbene navedbe tožnika kot neutemeljene. Vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12V pripravljalni vlogi tožnik dodatno utemeljuje razloge, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka v zvezi s seznanjanjem z dejanskim stanjem. Toženi stranki očita, da ga pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila z dejanskim stanjem, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Nadalje navaja, da je dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe pridobil šele na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 12. 5. 2016, naslovljene na pristojno ministrstvo in na Informacijskega pooblaščenca. V nadaljevanju pa navaja kršitve, ki so bile storjene v inšpekcijskem postopku in nepravilnosti, ki naj bi bile storjene v postopku meritev hrupa v gostinskem lokalu.

K točki I izreka:

13Tožba ni utemeljena.

14Zakon o gostinstvu (v nadaljevanju ZGos) v prvem odstavku 12. člena pooblašča ministra, pristojnega za gostinstvo, da izda merila za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. V tretjem odstavku istega člena pa pooblašča samoupravno lokalno skupnost, v konkretnem primeru občino, da lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja, v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena, določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa. Merila za določitev obratovalnega časa v konkretni zadevi tako določata Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, ki ga je sprejel pristojni minister (v nadaljevanju Pravilnik) in Odlok o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Komen (v nadaljevanju Odlok). V zadevi ni sporno, da je tožena stranka tožniku priznala v postopku preklica in izdaje soglasja, status stranskega udeleženca v skladu z 43. členom ZUP. Odločitev pod točko 1. izpodbijane odločbe, s katero je bilo preklicano soglasje za obratovanje gostinskega obrata Gostilna A. z dne 1. 2. 2016 med strankami ni sporna in ji stranke ne ugovarjajo. Za tožnika je sporna izdaja novega soglasja za obratovanje predmetnega gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času.

15Pravilnik v 3. členu določa, da gostinec ali kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije in sicer za restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije) med 6.00 in 2.00 uro naslednjega dne, v 4. členu pa, da ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena smejo gostinski obrati, ki nudijo gostom le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območjih stanovanj, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim in izletniške kmetije na tem območju, obratovati le med 6.00 in 22.00 uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase, ipd.). Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas. V drugem odstavku istega člena pa, da gostinec oziroma kmet lahko v primerih iz tretjega odstavka tretjega člena in iz prejšnjega odstavka tega člena obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa občine, ki o tem odloča na podlagi meril, sprejetih na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZGos.

16Odlok določa merila za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času v 5. členu, ki določa, da se pri izdaji soglasja za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času kot merilo upoštevajo: vrsta gostinskega obrata in območje (lokacija), kjer se nahaja; poslovanje gostinskega obrata v predhodnem obdobju, v smislu kršitev obratovalnega časa, javnega reda in miru, utemeljenih pisnih pritožb občanov ipd.; vključevanje gostinskega obrata, kot dodatne ponudbe drugim programom; in v drugih utemeljenih primerih, kot to narekuje javni interes. V skladu z merili iz 5. člena Odloka se lahko restavracijam, gostilnam, okrepčevalnicam in izletniškim kmetijam, ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj obratovalni čas podaljša od nedelje do četrtka do 24.00 ure ob petkih in sobotah pa do 1.00 ure naslednjega dne.

17Po določbi 10. člena Odloka občinska uprava izda soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, če zaprošeni obratovalni čas ustreza obratovalnemu času določenemu v 7. členu Odloka; če je vlogi priložena v 9. členu tega Odloka zahtevana dokumentacija, to je v konkretnem primeru izjava, da ima gostinski obrat izvedeno protihrupno zaščito ter izjava, da bo poskrbljeno za primeren in za okolico nemoteč odhod gostov iz gostinskega obrata in red v gostinskem obratu; če gostinec v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obravnavanem času ni storil več kot treh kršitev iz 2. aline 5. člena Odloka ter če so izpolnjeni pogoji iz 4. alineje 5. člen Odloka.

18Iz upravnega spisa in izpodbijanega soglasja, ki ga je v obliki odločbe na podlagi Odloka, izdala tožena stranka tudi po mnenju sodišča, izhaja, da so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za podaljšani obratovalni čas spornega gostinskega lokala. Iz zapisnika ustne obravnave izhaja, da je kot priča zaslišani komandir PP Sežana povedal, da so od tožnikove družine prejeli v letu 2015 pet prijav zaradi hrupa iz sosednjega gostinskega lokala, vendar patrulje na kraju niso ugotovile, da bi bil hrup moteč, zato tudi ni bil uveden prekrškovni postopek. V letu 2016 pa je tožnik na PP poslal elektronsko pošto, da ga moti hrup. Policisti so opravili razgovor s prijaviteljem in gostincem, vendar prekrškovnega postopka niso uvedli, saj brez zaznave hrupa prekrška ni mogoče dokazati. V zvezi s hrupom je bila zaslišana tudi inšpektorica za okolje in prostor C.C., ki je izpovedala, da sama pri inšpekcijskem nadzoru ni ugotovila nepravilnosti. Na podlagi prijave z dne 14. 7. 2014 je izdala odločbo, s katero je najemniku gostinskega lokala naložila, da opravi ocenjevanje hrupa. Iz poročila z dne 6. 10. 2014 pa izhaja, da emisije hrupa niso presežene. Pojasnila je, da je v zadevi ukrepala v skladu s prijavo in se v določila občinskega Odloka ni spuščala, saj to ni v njeni pristojnosti. Iz izjave prijavitelja obratovalnega časa spornega gostinskega lokala - prizadete stranke, ki jo je podal ob vložitvi prošnje in je del upravnega spisa izhaja, da ima gostinski obrat A. izvedeno protihrupno zaščito in da bo v podaljšanem obratovalnem času navedenega gostinskega obrata poskrbel za red v gostinskem obratu in za primeren ter za okolico nemoteč odhod gostov iz gostinskega obrata. Glede na navedeno je po mnenju sodišča tožena stranka ravnala prav, ko je na podlagi 12. člena Odloka, dne 1. 2. 2016 izdano soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času delno preklicala in na mesto dopuščenega obratovanja v podaljšanem obratovalnem času izdala novo soglasje za obratovanje ob petkih in sobotah od 22.00 do 24.00 ure in to vezala na dodatne pogoje, na katere je kakor izhaja iz uradnega zaznamka v upravnem spisu z dne 20. 4. 2016 najemnik gostinskega lokala pristal in se kakor izhaja iz upravnega spisa z njimi tudi strinjal, saj naj bi jih tudi že izvajal.

19Ugovori tožnika, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka niso utemeljeni. Kakor je bilo že navedeno, je bil tožnik po tem, ko mu je tožena stranka priznala status stranke v postopku navzoč na javni obravnavi, na kateri mu je bila dana možnost da se z zadevo seznani in se izjasni o zadevi. Ugovori, ki se nanašajo na izdano uporabno dovoljenje spornega lokala ter odločanje v inšpekcijskem postopku, glede prekomernih emisij zvoka v okolje pa niso predmet presoje v tem upravnem sporu, v katerem se presojajo le pogoji za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času v skladu s Pravilnikom in Odlokom ter 12. členom ZGos.

20Sodišče je glede na navedeno tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka:

21Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po stališču Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 191/2015 se glede vprašanja povrnitve stroškov, ki jih ima prizadeta stranka iz 19. člena ZUS-1 zaradi sodelovanja v postopku, uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ureja povračilo stroškov stranskemu intervenientu. Po prvem odstavku 154. členu ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Sodišče je pri odmeri stroškov prizadeti stranki izhajalo iz 155. člena ZPP, ki določa, da sodišče pri odločanju o tem, katere stroške naj se povrne stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za postopek in to po skrbni presoji vseh okoliščin in ob upoštevanju ZOdvt. Sodišče ugotavlja, da je prizadeta stranka podala odgovor na tožbo v katerem pa povzema le dosedanje ugovore in navedbe v upravnem postopku, zato po mnenju sodišča, njeni stroški ne predstavljajo potrebnih stroškov za postopek in je zato zahtevek prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.