VSL sklep II Cp 2113/2015

I. Pritožbama nasprotnih udeležencev se ugodi, pritožbi predlagatelja pa se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki, 3. točki, 4. točki v delu glede izročitve obveznic v višini 474,00 EUR in 5. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Sicer se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu, pritožbi predlagatelja in druge nasprotne udeleženke zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki, 4. točki v delu glede izročitve obveznic v višini 5.187,00 EUR in 6. točki izreka potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je pokojni A. A. upravičen do odškodnine za nepremičnino parc. št. 1 k. o. ... v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga, d. d., v višini 5.187,00 EUR (1. točka izreka), da se nepremičnini parc. št. 2 in 3 k. o. ... vrneta v last in posest pokojnima B. B. in A. A. vsakemu do ½ v delu, ki ne predstavljata funkcionalnega zemljišča k objektu betonarne s separacijo, in da se zaradi odmere funkcionalnega zemljišča od parc. št. 2 in 4 k. o. ... oddeli zemljišče pod točko A in B, ki je bolj oddaljeno od objekta separacije z betonarno, odškodnino za oddeljeno zemljišče od parc. št. 2 in 4 k. o. ... pa bo sodišče določilo po pravnomočnosti tega sklepa, ko bo tudi pribavilo elaborat za vpis oddeljenega zemljišča v zemljiški kataster in dopolnilo sklep z oznakami novo nastalih parcel, da bo odločba sposobna za vpis v zemljiško knjigo (2. točka izreka), da se pokojni B. B. in A. A. vrne v last in posest 566 m2 zemljišča parc. št. 4 k. o. ... označenega z zeleno barvo v identifikacijskem potrdilu izvedenca Ž. Z. z dne 14. 3. 2006, po pravnomočnosti tega sklepa pa bo pribavilo elaborat za vpis oddeljenega zemljišča v zemljiški kataster in dopolnilo sklep z oznakami novo nastale parcele, da bo odločba sposobna za vpis v zemljiško knjigo, za 173 m2 današnje nepremičnine parc. št. 4 k. o. ... pa sta pokojna B. B. in A. A. vsak do ene polovice upravičena do odškodnine v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga, in sicer vsak do višine 237,00 EUR (3. točka izreka sklepa), da B. B. v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa denacionalizacijskemu upravičencu in skrbniku za poseben primer A. A. izroči obveznice v višini 5.661,00 EUR (4. točka izreka sklepa), da je zavezanec za vrnitev delov parc. št. 2 in 4, obe k. o. ..., ki ne predstavljajo funkcionalnega zemljišča k objektu betonarne separacije, in za del parc. št. 4 v izmeri 566 m2, kjer je kot z. k. lastnik vpisano P. d. d. - v stečaju, Občina X (5. točka izreka), in zavrnilo ugovor Občine X zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju N 30/2010 z dne 28. 8. 2012 (6. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožujejo predlagatelj in druga in tretji nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

3Predlagatelj se pritožuje zoper sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev vračila parcel v last. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za vrnitev v last vseh nepremičnin v k. o. ..., ki so še predmet tega postopka v naravi, podrejeno, da ga v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sklep ne upošteva stanja na dan sojenja. Prezre, da P., d. d., v stečaju, ne opravlja več nobene dejavnosti. Ovir po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) za vračilo v naravi ni. Zakupne pogodbe, sklenjene med Občino X in S., ki jih navaja izpodbijani sklep, so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka prenehale. P., d. d., v stečaju ni niti zatrjeval, da mu je sodišče dovolilo opravljanje dejavnosti na tej lokaciji, kar bi bilo sicer razvidno že ob ogledu sodišča pred dvema letoma. Stečajni upravitelj P., d. d., v stečaju je dal sodišču prvi predlog za prodajo premoženja v obratu v N., objekti so ocenjeni v minimalni vrednosti, morebitni bodoči uporabnik jih bo moral odstraniti in nadomestiti z novimi, kar lahko stori na vseh nepremičninah, ki niso obsežene v vrnitvenem zahtevku predlagatelja. Udeleženec P., d. d., v stečaju, teh dejstev ni prerekal, zato se štejejo za priznana. Sklep se do navedenih trditev in pravnih posledic začetka stečajnega postopka ne opredeli, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati so kršene ustavne pravice predlagatelja do enakosti pred zakonom iz 14. člena, do enakega varstva pravic iz 22. člena in do pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Nasprotni udeleženci niso trdili, da je parc. št. 1 k. o. ... zazidano stavbno zemljišče zato, ker je funkcionalno zemljišče k parc. št. 1/1 in 1/4 k. o. ..., zato je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršilo pa je tudi predlagateljeve ustavne pravice in zmotno uporabilo materialno pravo. Zaključek sklepa, da je celotna parc. št. 1 k. o. ... zazidano stavbno zemljišče je arbitraren in ga ni mogoče preizkusiti. Na parc. št. 1 k. o. ... stoji objekt, ki ga izvedenec T. napačno označi kot objekt za goriva in kotlovnico, čeprav gre za provizoričen objekt, kjer je skladiščena stara oprema in elektromaterial, kar izhaja tudi iz predložene fotografije. Lastništvo tega objekta ni znano. Občina X, ki je zemljiškoknjižna lastnica te parcele, ni nikoli trdila, da objekt pripada njej. Stališče sklepa, da gre za funkcionalno zemljišče, ker leži sredi proizvodnega kompleksa betonarne s separacijo, je pravno zmotno. Ovire za vrnitev bi kvečjemu obstajale na zemljišču pod objektom in zemljišču za redno rabo tega objekta (npr. v širini 1 m). Sklep ne navaja konkretnega objekta in njegovega funkcionalnega zemljišča, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev ustavnih pravic predlagatelja. Na tujem zemljišču ni mogoče imeti oziroma pridobiti funkcionalnega zemljišča. Ni sporno, da Občina X kot zavezanec in zaenkrat še lastnik parc. št. 1 k. o. ..., ni tudi lastnik parc. št. 1/1 in parc. št. 1/4 k. o. ..., katerih lastnik je P.,d. d., v stečaju. Sklep v resnici obrazlaga ovire zaradi okrnitve prostorske kompleksnosti oziroma namena izrabe prostora. Ovira za vrnitev bi bila zato kvečjemu 4. točka prvega odstavka 19. člena ZDen. Glede na to, da se celotno premoženje stečajnega dolžnika P., d. d., prodaja, ni ovir, da bi potencialni novi lastnik pridobil lastninsko pravico brez parc. št. 1 k. o. ... Tudi če se predlagatelju parc. št. 1 k. o. ... ne bi vrnila v naravi, je ne bi pridobilo P., d. d., v stečaju. Pravni položaj P., d. d., se v ničemer ne spremeni, tudi če postane lastnik vseh zemljišč predlagatelj. Ni mogoče govoriti o bistveni okrnitvi prostorske kompleksnosti oziroma namena izrabe prostora. Občina X kot lastnik parc. št. 1 k. o. ... ni lastnik kompleksa in se ni nikoli ukvarjala z industrijsko dejavnostjo. Tudi glede parc. št. 2, 4 in dela parc. št. 5, vse k. o. ..., sklep izhaja iz hipotetične situacije nemotenega delovanja betonarne in ne upošteva stanja na dan sojenja. Ne opredeli se glede dejanske in pravne situacije P., d. d., v stečaju, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev ustavnih pravic. Ni pomembno, kako se je odvijala dejavnost do stečaja P., d. d. Odločitev, da gre za funkcionalno zemljišče je arbitrarna, sicer pa sodišče dejansko utemeljuje kot oviro prostorsko kompleksnost. Uporabnik bo, če bo kompleks namenjen v bodočnosti enaki dejavnosti, lahko opravljanje le-te prilagodil na površinah, ki obsegajo 3,6 ha zemljišč in ne bo potreboval delov parc. št. 2, 3, obe k. o. ... Vse povedano velja tudi za del parcele 4 k. o. ... v izmeri 173 m2, ki je najbolj oddaljena od vseh objektov P., d. d., v stečaju in je zato treba vrniti v naravi celotno odvzeto zemljišče, torej 739 m2.

4Druga nasprotna udeleženka se pritožuje zoper 2., 3., 5. in 6. točko izreka sklepa. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, in v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da zavrne tudi predlog predlagatelja za vrnitev dela parc. št. 2, 4 in 5, vse k. o. ..., v naravi in mu določi odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega holdinga ter da ugodi njenemu ugovoru zoper sklep o začasni odredbi in ga razveljavi, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico. Izrek sklepa v 2. in 3. točki je neizvršljiv in nerazumljiv, podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nasprotju s 66. členom ZDen ne vsebuje podatkov o obliki in obsegu premoženja, ki se vrača, iz razlogov ekonomičnosti pa sodišče celo odlaga pribavo elaborata za vpis oddeljenega zemljišča v zemljiški kataster in ga bo pribavilo šele na podlagi pravnomočnosti izpodbijanega sklepa. Ne opredeli se do oblike in obsega premoženja, ki naj bi bil predmet vrnitve, ne opredeli roka, v katerem naj bi denacionalizacijski zavezanec izpolnil izpodbijani sklep. Ni pravne podlage za etapno odločanje, zato je izpodbijano odločbo treba razveljaviti že iz tega razloga. V 2. točki izreka sklep ponudi celo alternativno rešitev situacije, namesto, da bi bilo jasno zapisano, katera rešitev je po presoji sodišča pravilna. Tak izrek je nerazumljiv. V 3. točki izreka glede nepremičnine parc. št. 4 k. o. ... sklep odloči, da se vrne v last in posest denacionalizacijskima upravičencema 566 m2. S tem nezakonito izvede razdružitev solastnine. Sklep spregleda, da je predmetna nepremičnina tudi v solastnini P., d. d., v stečaju, in je predmet tega postopka zgolj 739/4992 solastninskega, torej idealnega deleža na parc. št. 4 k. o. ... V 5. točki izreka sklep, kljub ugotovitvi, da je zemljiškoknjižni lastnik te parc. št. P., d. d., v stečaju, vrnitev naloži drugi nasprotni udeleženki z utemeljitvijo, da je bila lastninska pravica (na P., d. d., sedaj v stečaju) vknjižena na podlagi (nične) prodajne pogodbe z dne 13. 5. 2004. Ne upošteva napotkov sklepa II Cp 3578/2007 z dne 14. 5. 2008, da mora udeležence napotiti, da spor rešijo v pravdnem postopku. Vprašanje, ali je pogodba nična ali ne, je sicer res predhodno vprašanje za ugotovitev, ali obstaja obveznost vrnitve 566 m2 parc. št. 4 k. o. ..., ni pa mogoče na podlagi te ugotovitve, brez predhodne spremembe zemljiškoknjižnega stanja, naložiti obveznost vrnitve Občini X. Izpodbijani sklep v izreku ne ugotavlja, da je pogodba 13. 5. 2004 nična. To ugotavlja le v obrazložitvi, ki ne more postati pravnomočna in ni podlaga za zemljiškoknjižne vpise, kot sicer zmotno obrazlaga izpodbijani sklep. Izpodbijani sklep je zemljiškoknjižno neizvršljiv zaradi načela pravnega prednika iz 9. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), dokler je zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 4 k. o. ... P., d. d., v stečaju. P., d. d., v stečaju, sodišče statusa materialnega udeleženca ni priznalo s sklepom iz 20. člena ZNP. Procesna kršitev je podana tudi zato, ker sodišče ni želelo postaviti izvedenca strokovnjaka za nizke gradnje ali betonarne, niti zaslišati strokovnih prič predlaganih s strani druge nasprotne udeleženke. Odločilo je le na podlagi nepreizkušenega mnenja J. T., ki se bistveno razlikuje od predhodnih mnenj pridobljenih v tem postopku. Postavitev novega izvedenca bi bila potrebna zaradi točne razjasnitve delovanja kompleksa kot celote, vključno s prostorom za deponije, česar izvedenec T. ni pravilno in dovolj upošteval. Na prvi pogled je očitno, da so parc. št. 4, 2 in 3 k. o. ... (bivši odprti kop) enovito, funkcionalno območje, ki tudi sicer, zaradi strmih brežin, omogoča uporabo kvečjemu vsakokratnemu nosilcu dejavnosti same betonarne. O tem sta izpovedovala g. G. in g. H., ki jima sklep sicer sledi (21. stran), kljub temu pa zavrne dodatni dokazni predlog za postavitev (novega) izvedenca. Navedena zemljišča v celoti in ne le deloma predstavljajo del kompleksa betonarne s separacijo in deponijo, ki na tem območju delujejo že od leta 1965. Pri vračanju premoženja je pomembno stanje nepremičnine v času vračanja, zato so, kot je zatrjevala ves čas postopka in dokazovala, podane ovire za vrnitev teh parcel v celoti in ne le deloma. Po ogledu na kraju samem z izvedenko J. M. v oktobru 2006 je bilo ob prisotnosti strank ugotovljeno, da predmetna zemljišča služijo danes za separacijo (parc. št. 2 se uporablja za deponijo nepredelanega materiala, občasno za deponijo predelanih frakcij, parc. št. 5 pa za deponijo nepredelanega materiala vključno s fiksnim vsipnim mestom za gramoz, na njej pa je tudi usedalnik odpadne vode iz separacije, ki ga ni možno prestavljati). Odločitev sklepa temelji le na izvedenskem mnenju J. T., ki pa ima take pomanjkljivosti, ki narekujejo postavitev novega izvedenca. Izvedenec ni pridobil historičnih podatkov, ki bi kronološko in konkretno prikazovale obravnavane površine potrebne za nemoteno delovanje betonarne v preteklih 30-ih letih, ni upošteval verodostojnih izpovedi g. G. in g. H. o načinu uporabe navedenih parcel, ni upošteval izvedenskega mnenja J. M. iz leta 2006. Ob odsotnosti predstavnika P. oziroma S. ter ob upoštevanju stanja na terenu, je izvedenec ugotovil, da betonarna s separacijo ter ostali obrati na lokaciji ne obratujejo, in da glede predmetnih nepremičnin ne obstajajo ovire glede vrnitve v naravi. Ni upošteval realne slike in relevantnih okoliščin funkcionalno delujoče, aktivne betonarne in tudi ne dokazov oziroma listin v spisu, iz katerih izhaja, da so bila za delovanje betonarne in separacije potrebna vsa zemljišča, ki so predmet izvedenskega mnenja. Iz aerofotoposnetkov, ki jih je v sodni spis vložil predlagatelj, je razvidno, da se na parc. št. 2 in parc. št. 5 k. o. ... nahajajo ogromne količine materiala, na parc. št. 5 k. o. ... pa je tudi fiksno vsipno mesto za gramoz in usedalnik odpadne vode v separacije. Takšna funkcionalna namembnost navedenih dveh parcel je prisotna že več kot 40 let in v nespremenjenem obsegu obstoji že najmanj od leta 1968 dalje, zagotovo pa že od leta 1975 dalje. Sklep ne upošteva, da je obstoj ovir iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen treba presojati izključno iz funkcionalne namembnosti teh nepremičnin, neodvisno od vsakokratnega nosilca oziroma njegovih pravnih upravičenj, kot je to zapisalo že pritožbeno sodišče v sklepu II Cp 3578/2007 z dne 14. 5. 2008. Neutemeljeno in neobrazloženo je zato stališče sklepa, da ima lastnik betonarne predmetne nepremičnine zgolj v najemu in se zato zanj situacija ne bo spremenila, saj bo zemljišča lahko vzel v najem od novega lastnika oziroma bo lahko navedena zemljišča nadomestil z drugimi na tem prostoru. Stanje zemljišč (odkupljena so bila kot travniki in pašniki) se je od podržavljenja bistveno spremenilo (danes gre za popolnoma druga zemljišča, tako po kulturi, kot dejanskem stanju). Sodišče prve stopnje ni izvedlo ključnega dokaza, to je poizvedb na pristojni upravni enoti, s čimer bi tretji nasprotni udeleženec lahko dokazal, da ima predmetne nepremičnine v legalni posesti in da ima za njihovo izkoriščanje oziroma rabo izdane ustrezne akte. Druga nasprotna udeleženka sama teh dokumentov ni mogla dostaviti, ker se ne glasijo nanjo, temveč na pravne prednike tretjega nasprotnega udeleženca. Iz odločb, za katere je izvedel od tretjega nasprotnega udeleženca, bi bila razvidna zakonitost uporabe predmetnih nepremičnin, kot tudi namen koriščenja oziroma rabe teh nepremičnin. Parc. št. 4 k .o. ..., ki jo je družba P., d. d., kupila v letu 2004, po uveljavitvi ZDen, ni bila navedena v predlogu predlagatelja, zanjo ni bila izdana začasna odredba o prepovedi razpolaganja, spričo česar sta pogodbeni stranki upravičeno šteli, da zanjo ni vložen predlog za denacionalizacijo. Navedeno zemljišče je odprti kop in bi ga bilo treba šteti kot zazidano stavbno zemljišče, do česar se sklep ne opredeli. Uporabiti bi bilo treba določbe drugega odstavka 32. člena ZDen in za zemljišče določiti odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega holdinga. V pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep naslovnega sodišča z dne 28. 8. 2012 druga nasprotna udeleženka vztraja pri ugovornih navedbah, ki naj jih sodišče upošteva kot pritožbene navedbe, in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

5Tretja nasprotna udeleženka v pritožbi nasprotuje odločitvi sklepa, da se vrne del nepremičnin parc. št. 2, 5, obe k. o. ..., in del parc. št. 4 k. o. ... in vztraja, da parcele v celoti in ne deloma predstavljajo del kompleksa betonarne s separacijo, ki na tem območju deluje že od leta 1965. V pritožbi navaja enake razloge kot druga nasprotna udeleženka. V bistvenem poudarja, da je pri vračanju premoženja pomembno stanje nepremičnine v času vračanja. Omenjene parcele so bile v času podržavljanja kmetijsko zemljišče, ob uveljavitvi ZDen in v času vračanja pa se uporabljajo za izkoriščanje mineralnih surovin. Upoštevati bi bilo treba, da se v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZDen podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo. Peskokope z objekti za separacijo gramoza, vključno s potrebno infrastrukturo, nujno potrebno deponijo nepredelanega materiala, ki se nahajajo na predmetnih zemljiščih, ni mogoče obravnavati kot nezazidana stavbna zemljišča, kot to stori sklep. Uporaba zemljišč, ki so bila ob podržavljanju kmetijska zemljišča ali gozdovi, za izkoriščanje mineralnih surovin, pomeni v smislu določb ZDen tako substančno spremembo podržavljenega premoženja, da ne gre več za stvar, kot je bila podržavljena. Parcele v celoti in ne le deloma predstavljajo del kompleksa betonarne s separacijo, ki na tem območju deluje že od leta 1965. Z vrnitvijo nepremičnin parc. št. 2 in 5, obe k. o. ..., bi bil okrnjen kompleks betonarne s separacijo, kot je ugotovila že izvedenka J. M. Ugotovitve izvedenca J. T., da za potrebe delovanja kompleksa zadostujejo le deli nepremičnin in ne nepremičnine v celoti, je neutemeljena. Na ogledu je bilo jasno razvidno, da natančne meje na nepremičninah ni mogoče postaviti, in da bo v primeru ožanja nepremičnin prišlo do okrnitve delovnega prostora kompleksa. Na v zvezi s tem postavljene pripombe ni dobil konkretnega odgovora. Z vračanjem nepremičnin v naravi bi nastala posledica za zdajšnjega upravljalca kompleksa, ki ga ne bi mogel več neovirano uporabljati za tak namen kot pred vračilom. Za denacionalizacijo zemljišč namenjenih za izkoriščanje rudnin je treba smiselno uporabiti določbe 32. člena ZDen, ki se uporabljajo za vračanje zazidanih stavbnih zemljišč. Glede nepremičnine parc. št. 4 k. o. ... razpravljajoče sodišče ne bi smelo samo ugotavljati ničnosti pogodbe sklenjene med drugo in tretjim nasprotnim udeležencem, ker se o tem odloča v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 382/2011. Slednja še ni rešena in med strankami glede ničnosti pogodbe za predmetno nepremičnino obstoji spor. Izpodbijani sklep o ničnosti ne odloči v izreku, temveč to ugotavlja le v obrazložitvi. Napačen je zato izrek sklepa, ki se nanaša na to parcelo. Navedena parcelna številka v predlogu predlagatelja ni bila navedena, zanjo ni bila izdana začasna odredba, zato je tretja nasprotna udeleženka štela, da zanjo ni vložen predlog za denacionalizacijo. Predmetna pogodba je veljavna, tretja nasprotna udeleženka se je na njeni podlagi vpisala v zemljiško knjigo kot lastnik, zato ni podlage za njeno vrnitev denacionalizacijskim upravičencem. Sicer pa enako kot prejšnji parceli predstavlja zaključeno enoto kompleksa. Opozarja tudi na nesklepčnost 2. točke izreka, ki ni določljiv in sodišče konkretne odločitve niti ni sprejelo. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico.

6Na pritožbo predlagatelja je odgovorila druga nasprotna udeleženka, ki je obrazloženo nasprotovala pritožbenim trditvam in vztrajala pri stališčih, ki jih je zavzela že v svoji pritožbi. Predlagatelj je odgovoril na pritožbi druge nasprotne udeleženke in tretjega nasprotnega udeleženca, obrazloženo nasprotoval njunim trditvam in vztrajal pri stališčih zavzetih že v svoji pritožbi. Druga nasprotna udeleženka je odgovorila tudi na pritožbo tretjega nasprotnega udeleženca in pritrdila njegovim pritožbenim trditvam.

7Pritožbe so delno utemeljene.

8V pritožbenem postopku ostaja sporna odločitev glede načina in oblike vrnitve nepremičnin parc. št. 1, 2, 5, in 4, vse k. o. ...(1) (v nadaljevanju sporne parcele).

9Sklep ob tokratnem odločanju(2) zavzame stališče, da se nepremičnina s parc. št. 1 k. o. ... vrne v celoti, druge sporne parcele pa se v naravi vrnejo le delno.

10Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da na pritožbene očitke, ki jih ponavljajo predlagatelj in nasprotna udeleženca, na katere je odgovorilo že v prejšnjih razveljavitvenih sklepih(3), ne bo ponovno odgovarjalo.

11V dosedanjem postopku je že bilo razčiščeno vprašanje podelitve statusa materialnopravnega udeleženca P., d. d., (sedaj v stečaju), ki ga predlagatelj in druga nasprotna udeleženca (ponovno) izpostavljata v pritožbi. Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu II Cp 2334/2009 z dne 10. 2. 2010(4) pritrdilo sodišču prve stopnje in navedlo razloge, zakaj soglaša, da utegne biti z odločitvijo v predmetnem postopku prizadet njegov pravni interes (20. člen ZNP). P., d. d. (sedaj v stečaju) je lastnik betonarne (parc. št. 1/1 k. o. ...) in objekta separacije ter deponije posameznih frakcij (parc. št. 1/5, 1/4, 1/6 k. o. ...) ter drugih parcel (razen parcelnih št. 1, 4 in 2 k. o. ...). Ker sklep (6. točka obrazložitve) zemljišče z objekti v lasti P., d. d., poimenuje Obrat, temu sledi tudi pritožbeno sodišče. Za sporne parcele(5), za katere predlagatelj zahteva, da se mu vrnejo v naravi, je P., d. d., trdil, da spadajo v sklop Obrata, da se nahajajo sredi proizvodnega kompleksa betonarne s separacijo, da so se za njene potrebe uporabljale in brez njih delovanje betonarne s separacijo ni mogoče. Predlagatelj in druga nasprotna udeleženka, ki sta se sicer zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 1. 2009 pritožila, v pritožbi nista odrekala pravnega interesa P., d. d. Dejstvo, da je bil kasneje nad P., d. d., uveden stečajni postopek, na njegov položaj v predmetnem postopku ne vpliva. Res da sodišče prve stopnje položaja materialnopravnega udeleženca P., d. d., ni podelilo s posebnim sklepom,(6) kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki pa je predlagatelj in druga nasprotna udeleženka (obrazloženo) ne uveljavljata.(7)

12Sklep (tokrat) odločitev, da so (za celotno) parc. št. 1 k. o. ... in za (del) parc. št. 2, 4 in 5, vse k. o. ..., podane ovire za njihovo vrnitev v naravi, opira na 4. točko prvega odstavka 19. člena ZDen in drugi odstavek 32. člena ZDen.

13Po določbi 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin. Po stališču sodne prakse je pomembno stanje ob uveljavitvi ZDen, ker ne ena ne druga stran ne sme biti v boljšem ali slabšem položaju po uveljavitvi ZDen.(8) Bistveno okrnitev prostorske kompleksnosti oziroma namena izrabe prostora in nepremičnin je treba, kot je obrazložilo pritožbeno sodišče že v sklepu II Cp 3578/2007 z dne 14. 5. 2008, presojati izključno iz funkcionalne namembnosti teh nepremičnin, neodvisno od vsakokratnega nosilca in njegovih pravnih upravičenj na teh nepremičninah. Povedano drugače, presoja, ali so podane ovire za vrnitev spornih parcel na tej pravni podlagi, je odvisna od strokovnega vprašanja, ali sporne parcele spadajo v kompleks betonarne na lokaciji Obrata.

14Po določbi drugega odstavka 32. člena ZDen se podržavljena zazidana stavbna zemljišča (obstoječe gradbene parcele) ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca.

15Po navedenem je zmotna nosilna teza pritožbe predlagatelja, ki vztraja, da se mu sporne parcele v celoti vrnejo v naravi, ker je treba upoštevati stanje ob zaključku sojenja. S sklicevanjem na sedanje stanje,(9) zato pravilnosti odločitve ne more uspešno izpodbiti.

16Sklep ugotavlja (14. točka obrazložitve), 1) da je do denacionalizacije zemljišč na območju Obrata prišlo za potrebe izkopa gramoza, 2) da je na eksploatiranih zemljiščih S. oziroma njegov naslednik G., ki je začel opravljati dejavnost betonarne s separacijo in izdelavo betonskih izdelkov pridobil uporabna dovoljenja, 3) da je bila imetnica pravice uporabe na zemljiščih, kjer se je opravljala navedena dejavnost, Občina K., le manjši, obrobni del kompleksa, je bil formalno v uporabi dejanskega uporabnika S., 4) da so zemljišča, ki so bila prej v uporabi Občine K., po ustanovitvi novih občin na območju Občine K. v letu 1995, postala last Občine X, 5) da je S. leta 1998 z Občino X sklenil zakupno pogodbo za zemljišča, ki jih je prej uporabljal v Obratu, 6) da je šel S. v letu 2000 v stečaj, 7) da je njegova zemljišča parc. št. 1/3, 1/2, 1/3 in 1/4, vse k. o. ..., skupaj z gradbenimi objekti kupilo P., d. d., (ostala zemljišča v kompleksu Obrata pa je v najem od Občine X vzel G., d. o. o., v 100% lasti P., d. d.), ki se je z Občino X dogovoril, da bo vsa navedena zemljišča odkupil, 8) da sta šla v stečaj P., d. d. (junij 2012) in G., d. o. o. (februar 2012), do uvedbe stečaja pa je P., d. d., od Občine X odkupilo vsa zemljišča v Obratu (razen parc. št. 1, 2 in 4 k. o. ...), 9) da se zemljišča v Obratu prodajajo v stečajnem postopku P., 10) da se je dejavnost betonarne s separacijo, skupaj z izdelavo cementnih izdelkov, nemoteno izvrševala od začetkov, v 60-ih letih prejšnjega stoletja, do uvedbe stečajnega postopka nad P., d. d., 11) da udeleženci postopka niso predložili dokaza, da bi vsakokratni izvajalec dejavnosti imel na zemljiščih, ki so predmet tega postopka, do uveljavitve ZDen formalno pravico uporabe, 12) in da je bilo zemljišče v Obratu opredeljeno v urbanističnem načrtu mesta K. kot „območje industrijskih površin S. Projekt“.

17(Sedaj) izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi skrbno in obsežno dopolnjenega dokaznega postopka, v katerem je, v skladu z napotki razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča II Cp 2634/2009 z dne 10. 2. 2010, postavilo novega izvedenca,(10) in sicer izvedenca gradbene stroke J. T., ki delo v betonarni dobro pozna, saj je svojo poklicno pot tam začel. V dopolnjenem dokaznem postopku si je sodišče prve stopnje (ponovno) samo ogledalo stanje na terenu, z izvedencem razčiščevalo pripombe udeležencev na njegovo mnenje (in dopolnilna mnenja) in nazadnje z izvedencem na kraju samem, ob prisotnosti vseh udeležencev postopka, ugotavljalo, ali in katere parcele oziroma deli parcel spadajo v sklop betonarne. Kljub trudu, ki ga je vložilo sodišče prve stopnje in njegovemu prizadevanju, do dogovora med udeleženci, kar bi bilo glede na dane okoliščine(11) smotrno, ni prišlo.

Glede vrnitve nepremičnine parc. št. 1 k. o. ...:

18Sklep glede vrnitve te parcele (ponovno) odloči, da vrnitev v naravi ni mogoča in predlagatelju prizna odškodnino v obliki obveznih obveznic Slovenskega državnega holdinga, d. d. Zavzame stališče (24. točka obrazložitve), da gre za zazidano stavbno zemljišče (obstoječa gradbena parcela), ki je na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDEN ni mogoče vrniti. Zavzeto stališče temelji na ugotovitvi, da se na parc. št. 1 k. o. ... nahaja gradbeni objekt oziroma zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče betonarne s separacijo, kjer potekajo komunalni vodi za njune potrebe. Celotna parcela 1 k. o. ... je funkcionalno zemljišče k objektu betonarne s separacijo, ker se nahaja sredi proizvodnega kompleksa betonarne s separacijo, ki ga brez parc. št. 1 k. o. ... ni mogoče uporabljati. Sklep sicer govori o funkcionalnem zemljišču, čeprav, kot pravilno ugotavlja že pritožba, ugotovi in obrazlaga ovire zaradi okrnitve prostorske kompleksnosti oziroma namena izrabe prostora in nepremičnin (ovira za vrnitev v naravi iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDEN). Sklep (23. točka obrazložitve) v bistvenem ugotavlja v kakšnem obsegu je zemljišče parc. št. 1 k. o. ... potrebno za normalno rabo betonarne s separacijo.

19V izpodbijanem sklepu je na podlagi aerofotoposnetka (B24) in mnenja izvedenca J. T. ugotovljeno, 1) da parc. št. 1 leži med objektom betonarne (parc. št. 1/1) in objektom separacije in deponije (parc. št. 1/5, 1/4, 1/3 – na njej je silos, ki že spada k betonarni), 2) da po njej potekajo električni vodi in vodovodna napeljava potrebna za potrebe betonarne, 3) da nad njo poteka jekleni mostovž s trakom, po katerem se posamezne frakcije dostavljajo iz silosa v betonski mešalec, saj je trak povezan z boksi posameznih frakcij, in 4) da brez nje proizvodnega kompleksa betonarne ni mogoče uporabljati (ne bi se moglo dostopati do objekta deponije frakcij).

20Navedene ugotovitve po prepričanju sodišča druge stopnje zadoščajo za zaključek, da so podane ovire za vrnitev parc. št. 1 k. o. ... iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. V nasprotju z ugotovitvijo izvedenca J. T. je pritožbeni očitek, da nasprotni udeleženci niso izkazali, da bi po navedeni parceli potekali vodi, potrebni za obratovanje. Drugih trditev, ki bi vzbujale dvom, da predmetna parcela spada v sklop betonarne s separacijo, pa predlagatelj v pritožbi niti ne izpostavlja.

21Pritrditi je predlagatelju, da sklep (ponovno) ne zavzame stališča o tem, ali stoji na parc. št. 1, k. o. ... zidan objekt (po ugotovitvi izvedenca J. T. gre za dotrajan objekt za goriva in kotlovnico) ali provizoričen objekt (trditev predlagatelja, da gre za provizoričen objekt, kjer je skladiščena stara oprema in elektromaterial), in tudi ne (če gre za zidan objekt), ali je bil sezidan po podržavljanju, kar je sicer odločilnega pomena za presojo obstoja ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen. Predlagatelj upravičeno tudi (ponovno) izpostavlja, da sklep, ne da bi za to imel trditveno podlago (nasprotni udeleženci niso trdili, da predstavlja parc. št. 1 k. o. ... funkcionalno zemljišče) zavzame stališče, da je parc. št. 1 k. o. ... funkcionalno zemljišče betonarne s separacijo. Navedeno pa ni več odločilno, glede na to, da dejanske ugotovitve sklepa nudijo zadostno podlago za ugotovitev, da so za vrnitev podane ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Pomanjkanje razlogov v sklepu o teh vprašanjih ne predstavlja niti bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena, niti kršitve ustavnih pravic do enakosti iz 14. člena, do enakega varstva pravic iz 22. člena oziroma pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, kar predlagatelj uveljavlja kot razlog za razveljavitev. Nepomembno je tudi, kolikšen del zemljišča bi bil v primeru ugotovitve, da gre za gradbeni objekt, potreben za redno rabo tega objekta. Kot je bilo že obrazloženo, ni pomembno sedanje stanje, presoja funkcionalne namembnosti pa je neodvisna od vsakokratnega nosilca oziroma njegovih pravnih upravičenj. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o neupoštevanju dejstva, da je P., d. d., v stečajnem postopku, in da Občina X, ki je lastnica spornih parcel (razen parc. št. 1/1), le-te daje v najem. Neopredelitev sklepa, o v pritožbi izpostavljenih očitkih, zato ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi na kršitve ustavnih pravic. V čem naj bi bila podana protispisnost (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), pa predlagatelj v pritožbi konkretizirano niti ne uveljavlja.

22Ob pravilni ugotovitvi, da so podane ovire za vrnitev parc. št. 1 k. o. ... v naravi, sklep materialnopravno pravilno odloči, da predlagatelju pripada odškodnina v obliki obveznic, ki jih mora izročiti prvi nasprotni udeleženec (4. točka izreka) Predlagatelj prisojeni višini ne nasprotuje, zavezanec za izročitev obveznic (prvi nasprotni udeleženec), pa se ne pritožuje.

Glede vrnitve nepremičnin parc. št. 2, 4 in 5, vse k. o. ...:

23V 2.a točki izreka sklep opisno določi, kateri del zemljišča (po stališču sklepa funkcionalnega zemljišča) se od parc. št. 2 in parc. št. 3, obe k. o. ..., oddeli. V relevantnem delu se izrek glasi:

„Zaradi odmere navedenega funkcionalnega zemljišča se od parc. št. 2 in 4 k. o. ... oddeli tisto, v nadaljevanju opredeljeno zemljišče, pod točko a.)A in a.)B, ki je bolj oddaljeno od objekta separacije z betonarno, se pravi:

A – se od parc. št. 2 k. o. ... oddeli 8 metrov tako, da bo skupna razdalja od objekta z oznako 4 proti parc. št. 2 k. o. ..., v globino te parcele, 10 metrov; od spodnjega roba parc. št. 4 k. o. ... pa se v dolžini cca 60 metrov oddeli zemljišče v širini 10 metrov v globino te parcele (kot je to razvidno iz skice izvedenca J. T. z dne 18. 4. 2013),

B – ali 15 metrov od objekta oziroma vogala objekta, označenega z št. 4 ter 15 metrov od kupa peska, ki se nahaja ob vsipnem mestu označenem s številko 12, potem pa se ti dve točki poravnata na tromejo med parc. št. 1/5, 1/2 in 4 k. o. ...“

24V 3.a točki izreka se sklep glede dela zemljišča, ki se ga vrne denacionalizacijskim upravičencem, sklicuje na označbo v identifikacijskem potrdilu izvedenca za geodezijo Ž. Z. z dne 14. 3. 2006. V relevantnem delu se izrek glasi:

„Se vrne v last in posest 566 m2 zemljišča parc. št. 5, označenem z zeleno barvo v identifikacijskem potrdilu izvedenca Ž. Z. z dne 14. 3. 2006“.

25V 2.b točki in drugem odstavku 3.a točke izreka se relevantni del izreka glasi:

„Po pravnomočnosti tega sklepa bo sodišče tudi pribavilo elaborat za vpis oddeljenega zemljišča v zemljiški kataster in dopolnilo ta sklep z oznakami novo nastalih parcel, da bo odločba sposobna za vpis v zemljiško knjigo.“

26Utemeljeno je pritožbeno stališče nasprotnih udeležencev, da zakon ne daje podlage za take vrste vmesno odločitev. Ne gre za v sodni praksi dopuščeno vmesno odločanje o obstoju podlage za denacionalizacijo in končno odločanje o obliki in obsegu vrnitve premoženja. Druge vrste vmesne odločitve ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v tem postopku, ne pozna.

27Odločitev izhaja iz stališča, da so podane ovire za vračanje glede dela nepremičnin parc. št. 2, 4 in 5, vse k. o. ...

28Po utrjenem stališču sodne prakse(12) del zemljiške parcele, ki nima stvarnopravne samostojnosti ne more biti predmet lastninske pravice oziroma njenega prenosa. Del zemljiške parcele, tudi če bi bil natančno opisno določen (v predmetnem primeru ni), ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije. V zemljiško knjigo se vpisujejo samo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic (prvi odstavek 11. člena Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1). Po določbi 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) mora biti pravnomočni sodni odločbi ali sodni poravnavi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. V elaboratu mora biti prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo.

29Ekonomičnost postopka, s katerim sklep utemeljuje opustitev izvedbe parcelacije (33. točka obrazložitve),(13) kot pravilno izpostavlja druga nasprotna udeleženka, ni pravno upošteven razlog. Pravilna uporaba materialnega prava bi sodišču nalagala, da bi dele navedenih parcel, za katere bi odločilo, da se predlagatelju ne vrnejo v naravi, z izvedencem geodetske stroke jasno razmejilo od delov, ki se vrnejo. Ker sodišče prve stopnje ni tako postopalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar narekuje ugoditev pritožbi nasprotnih udeležencev in razveljavitev odločitve (355. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

30O drugih pritožbenih očitkih predlagatelja in nasprotnih udeležencev, glede na to, da je treba odločitev glede nepremičnin parc. št. 2, 4 in 5, vse k. o. ..., razveljaviti v celoti (tudi odškodnine, izročitve obveznic za 474,00 EUR in glede zavezanca za vrnitev) že iz navedenih razlogov, se sodišču druge stopnje ni treba izreči. V izogib morebitnim nejasnostim v nadaljevanju postopka, pritožbeno sodišče v odgovor na bistvene pritožbene očitke dodaja.

31Pritožbeno sodišče načeloma nima pomislekov o pravilnosti zaključka sklepa, da del parc. št. 2 in 4, obe k. o. ..., spada v sklop betonarne oziroma povedano drugače, da je za del podana ovira po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Za tak zaključek ima sklep zadostno podlago v izvedenskem mnenju izvedenca J. T., ki je ob poznavanju delovanja betonarne s separacijo in ogledu na kraju samem prepričljivo in strokovno utemeljeno obrazložil, zakaj je del navedenih parcel potreben za delovanje betonarne s separacijo. Pritožbeno sodišče sicer ne soglaša s pravno opredelitvijo sklepa, da je podana ovira po drugem odstavku 32. člena ZDen, ker se del parcele šteje kot funkcionalno zemljišče k objektu betonarne s separacijo, temveč ocenjuje, da ugotovljeno dejansko stanje zadošča za ugotovitev, da so (za del) podane ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Tudi če bi bilo ob uveljavitvi ZDen (odločilno je stanje takrat) morebiti drugačno stanje (da bi navedene parcele v celoti spadale v sklop betonarne oziroma bi bile potrebne za njeno delovanje), kot vztrajata v pritožbi nasprotna udeleženca, po oceni sodišča druge stopnje konkretne okoliščine primera (navedeni parceli ne ležita sredi proizvodnega kompleksa betonarne in po dosedanjih ugotovitvah sklepa nista v celoti potrebni za njeno delovanje), nudijo zadostno podlago za (vsaj delno) upoštevanje sedanjega stanja, to je dejstva, da je P., d. d., od leta 2012 v stečaju in se njegovo premoženje (betonarna s separacijo) prodaja, v stečaju pa je tudi njena hčerinska družba G., d. d. Ob (morebitnem) ponovnem zagonu betonarne se bo novi prevzemnik, kot pravilno izpostavlja predlagatelj, še zlasti ob (neizpodbijani) ugotovitvi sklepa, o veliki površini zemljišč v Obratu, ki so v lasti tretjega nasprotnega udeleženca (49. točka obrazložitve), imel možnost prilagoditi novo nastalemu stanju. V zvezi s sklicevanjem nasprotnih udeležencev na mnenje sodne izvedenke J. M. iz oktobra 2006, da sta obe parceli v celoti potrebni za delovanje betonarne, velja pojasniti, da je slednja bila mnenja, da bi z vrnitvijo navedenih parcel prišlo do motenj pri poslovanju, kar predstavlja oviro za vrnitev zaradi „bistveno okrnjene ekonomske oziroma tehnološke funkcionalnosti kompleksov“ (20. člen, 21. člen ZDen). V dosedanjem postopku je bilo že ugotovljeno, da se iz razlogov 20. člena ZDen in nadaljnjih, nasprotna udeleženca, zaradi poteka roka iz 22. člena ZDen, ne moreta uspešno upirati vrnitvi nepremičnin v naravi.(14) Usedalnik odpadne vode iz separacije, ki ga po trditvi nasprotnih udeležencev ni mogoče prestavljati, ne stoji na parc. št. 4, kot je v mnenju upoštevala izvedenka J. M, temveč na parc. št. 1/5.(15) O pravni zmotnosti stališča, pri katerem v pritožbi vztrajata nasprotna udeleženca, da so podane ovire za vrnitev v naravi parc. št. 2 in 4, obe k. o. ..., zato, ker gre za zazidljiva stavbna zemljišča, pa se je pritožbeno sodišče izreklo že v razveljavitvenem sklepu 14. 5. 2008.(16)

32Glede vrnitve nepremičnine parc. št. 5 k. o. ... sklep zavzame stališče, da je predmet vrnitve te nepremičnine, ki sicer meri 4992 m2, le (v naravi natančno opredeljenih) 739 m2, pri čemer šteje, da so za 173 m2, podane ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen (predmet vrnitve je v naravi le 566 m2).

33Zavzeto stališče temelji na naslednjih ugotovitvah,(1) da iz identifikacijskega potrdila Ž. Z. z dne 14. 3. 2006 (list. št. A5) izhaja, da se dela nacionaliziranih (prvotnih) parc. št. 6 in 5, obe k. o. ..., nahajata na področju današnje parc. št. 5 k. o. ...; in sicer 173 m2 ob zahodnem delu (označen z rumeno barvo) in 566 m2 ob južnem delu parc. št. 5 k. o. ... (označen z zeleno barvo), tako da je predmet vračila 739 m2 zemljišča,(2) da je zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 5 k. o. ... P., d. d., (3) da je nepremičnino parc. št. 5 k. o. ... P., d. d., pridobil na podlagi sklenjene pogodbe z Občino X z dne 13. 5. 2004,(4) da je Občina X z navedeno parcelo razpolagala v nasprotju z 88. členom ZDen (kupoprodajna pogodba je sklenjena po uveljavitvi ZDen), zato je nična v delu, ki se nanaša na 739 m2 zemljišča,(5) in da je zavezanec za vrnitev Občina X, ker je P., d. d., v stečaju (zemljiškoknjižni lastnik), vpisan na podlagi nične pogodbe.

34Po 88. členu ZDen z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma s premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Ta prepoved preneha veljati 30 dni po preteku roka, predpisanega za vložitev zahteve za denacionalizacijo, razen za nepremičnine oziroma premoženje, za katero je bila vložena zahteva za denacionalizacijo, če je bila zahteva vložena, pa dokler ni jasno, da nepremičnina ne bo vrnjena v naravi, torej do pravnomočne odločitve pristojnega organa, da se premoženje ne vrne ali dokler upravičenec ne izjavi, da zahteva odškodnino.

35Ob pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi sklepa, da je predmet vračila lahko le 739 m2 nepremičnine parc. št. 5 k. o. ..., je prodajna pogodba zaradi prepovedi 88. člena ZDen lahko nična le za ta del, kot pravilno zaključi sklep. O tem, da je predlagatelj s tem, ko je v predlogu za denacionalizacijo navedel parcele, ki so bile predmet kupoprodajnih pogodb,(17) izkazal, na katere parcele se njegov predlog nanaša, se je izreklo pritožbeno sodišče že v sklepu II Cp 3578/2007 z dne 14. 5. 2008, in se v izogib ponavljanju na njegove razloge sklicuje. Z identifikacijskim potrdilom 14. 3. 2006 je bilo ugotovljeno, kako so se nacionalizirane parcele delile in da se delno nahajajo tudi na področju današnje parc. št. 5 k. o. ... Neupoštevno je zato pritožbeno sklicevanje tretjega nasprotnega udeleženca, „da je pogodba veljavna, ker je štel, da zanj ni bil vložen predlog za denacionalizacijo“. Namen 88. člena ZDen je ustavitev prometa s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacije zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskih upravičencev. Zadošča torej možnost vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljena dolžnost vrnitve premoženja po zakonu, morebitna dobrovernost ne vpliva na veljavnost pravnega posla.(18)

36Vprašanje, ali je bila kupoprodajna pogodba za nepremičnino parc. št. 5 k. o. ... sklenjena v nasprotju z 88. členom ZDen, je predhodno vprašanje za ugotovitev, ali obstaja obveznost vrnitve 739 m2 zemljišča parc. št. 5 k. o. ... Tretji nasprotni udeleženec v pritožbi ne trdi, da bi bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno na matičnem področju. Nasprotno, navaja, da glede ničnosti med strankama obstoji spor, ki se rešuje v postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 382/2011. Sodišče prve stopnje je zato smelo o tem vprašanju odločati kot o predhodnem vprašanju (8. člen ZNP), ni pa imelo podlage za odločitev, da (brez spremembe zemljiškoknjižnega stanja) naloži vrnitev parcele Občini X. Pravno zmotna je utemeljitev sklepa (43. točka obrazložitve), da ni treba vzpostaviti prvotnega zemljiškoknjižnega stanja, „ker je podlaga za vpis razvidna iz obrazložitve tega sklepa“, oziroma, „ker je P., d. d., v stečaju vpisan kot njen zemljiškoknjižni lastnik na podlagi nične pogodbe“.

37Ničnost prodajne pogodbe 13. 5. 2004 (za 739 m2) nepremičnine parc. št. 5 k. o. ... ni vsebovana v izreku. Pravnomočen postane le izrek (319. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sicer pa ob dejstvu, da je na podlagi navedene prodajne pogodbe prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja (vknjižen je tretji nasprotni udeleženec, ki ni zavezanec za vrnitev po ZDen), ugotovljena ničnost razpolagalnega pravnega posla ne odpravlja ovire za vračanje. Ustrezno sredstvo za spremembo zemljiškoknjižnega stanja je izbrisna tožba z zahtevkom za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (243. člen ZZK-1). Šele vknjižba druge nasprotne udeleženke kot zemljiškoknjižne lastnice bo omogočala zaključek o neobstoju ovir za vrnitev nacionaliziranega zemljišča (v celoti ali delno) v naravi(19).

38Odločitve sklepa, da so za 173 m2 podane ovira iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen (46. točka obrazložitve, 52. točka obrazložitve), „ker bi z vračilom bila preostala parc. št. 5 k. o. ... odrezana iz Obrata“, ni mogoče preizkusiti. Sklep ne navaja razlogov za zavzeto stališče. Glede parc. št. 5 k. o. ... sklep ugotavlja le (49. točka obrazložitve), da se je navedena parcela uporabljala za deponiranje predelanih frakcij in nepredelanega materiala, drugih ugotovitev pa nima. O tem, ali so in za kateri del navedene parcele podane ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, se pritožbeno sodišče zato ne more izreči. Ob dejstvu, ki ga izpostavlja predlagatelj v pritožbi, da je navedena parcela najbolj oddaljena od Obrata, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je možno, kot je že obrazložilo, (delno) upoštevati sedanje stanje.

39Naj pritožbeno sodišče v odgovor drugi nasprotni udeleženki, da sklep z odločitvijo, da se vrne 566 m2 nepremičnine parc. št. 5 k. o. ..., „nezakonito izvede razdružitev solastnine“, le pojasni, da je navedena nepremičnina (zaenkrat) še v izključni lasti tretjega nasprotnega udeleženca.

40Po navedenem je zato pritožbeno sodišče pritožbama nasprotnih udeležencev ugodilo, pritožbi predlagatelja pa delno ugodilo in izpodbijani sklep v 2. točki, 3. točki, 4. točki (glede izročitve obveznic za 474,00 EUR) in 5. točki izreka razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sicer je pritožbo predlagatelja zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v 1. točki in 4. točki (glede izročitve obveznic za 5.187,00 EUR) izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

41Ker je odločitev o zadevi vezana na izvedbo postopka parcelacije, pritožbeno sodišče ne more odločiti samo. Sodišče prve stopnje naj ob ponovnem odločanju upošteva zgoraj navedene razloge. Glede nepremičnin parc. št. 2, 5 in 4, vse k. o. ..., naj v ponovljenem postopku ugotovi in ustrezno obrazloži, ali in za katere dele zemljišč so podane ovire za vrnitev iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, in s sodelovanjem izvedenca geodetske stroke poskrbi za načrt parcelacije. Odločitev o tem, ali izveden dokazni postopek nudi zadostno podlago za odločitev, ali pa ga bo treba dopolniti (glede parc. št. 4 k. o. ...), pritožbeno sodišče prepušča sodišču prve stopnje. Glede nepremičnine parc. št. 4 k. o. ... naj ob ponovnem odločanju sodišče prve stopnje upošteva, da je, do (morebitne) spremembe zemljiškoknjižnega stanja, podana ovira za vrnitev odvzete nepremičnine v naravi. Očitno glede ničnosti razpolaganja z navedeno nepremičnino že teče pravda(20). Zaradi navedenega bo treba postopek (glede vračila nepremičnine parc. št. 4 k. o. ...), prekiniti.

42Ob robu naj pritožbeno sodišče le še doda, da se ob ponovnem odločanju sodišče prve stopnje na razloge (v sedaj razveljavljenem in predhodno razveljavljenih sklepih), s katerimi pritožbeno sodišče sicer soglaša, ne bo smelo sklicevati. Povedano drugače, ponovno bo moralo ugotoviti in v skladu z zahtevo iz 8. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, obrazložiti vsa odločilna dejstva ter se opredeliti do trditev udeležencev postopka glede njih.

O ugovoru druge nasprotne udeleženke zoper izdano začasno odredbo (6. točka izreka):

43Pritožba druge nasprotne udeleženke ni obrazložena, ker se sklicuje na navedbe v ugovoru, kot pritožbene navedbe, ne da bi jih ponovila. Pravilnost odločitve (izdane začasne odredbe, s katero je bila Občini X prepovedana odsvojitev in obremenitev parc. št. 4 k. o. ... z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi) je zato pritožbeno sodišče preizkusilo le po uradni dolžnosti.

44Izpodbijani sklep (6. točka izreka), ki ugovor druge nasprotne udeleženke zavrne, verjetnost terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) utemeljuje s tem, da je odločilo (2.a točka izreka), da se vrne pretežni del parc. št. 4 k. o. ... (del, ki ga ni mogoče vrniti, še nima svoje parcelne številke, zato se začasna odredba pravilno nanaša na celo parcelo). Slednje je pritožbeno sodišče, kot je bilo obrazloženo, razveljavilo. Ne glede na to pa ocenjuje, da za obstoj verjetnosti terjatve zadošča, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi, da je bilo s pravnomočnim sklepom po temelju že odločeno, da se navedena parcela vrne. Materialnopravno pravilna je tudi odločitev, da je glede na to, da druga nasprotna udeleženka s predmetno nepremičnino ne sme razpolagati že na podlagi zakona (88. člen ZDen), podan tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).

45Pritožbeno sodišče je, ker ni ugotovilo procesnih in materialnih kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo druge nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 15. členom ZIZ).

46O pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------

Op. št. (1): O temelju je bilo odločeno že s pravnomočnim sklepom istega sodišča z dne 24. 5. 2004.

Op. št. (2): O načinu in obliki vrnitve spornih parcel sodišče prve stopnje odloča tretjič.

Op. št. (3): Sklepa II Cp 3578/2007 z dne 14. 5. 2008 in II Cp 2634/2009 z dne 10. 2. 2010.

Op. št. (4): Gre za odločitev o pritožbi udeležencev (tudi predlagatelja) zoper sklep N 31/2008 z dne 6. 1. 2009.

Op. št. (5): Po ugotovitvi sklepa je Občina X zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin parc. št. 1, 12 in 4, vse k. o. ..., ki jih je dala v zakup G., d. o. o. (sedaj v stečaju), ki je hčerinska firma P., d. d., (sedaj v stečaju). P., d. d., (sedaj v stečaju) pa je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine s parc. št. 5 k. o. ...

Op. št. (6): V sklepu 6. 1. 2009 je le v obrazložitvi navedlo razloge za podelitev statusa materialnopravnega udeleženca, kasneje pa tudi ni izdalo posebnega sklepa.

Op. št. (7): Ne ponudita trditev zakaj bi (neizdaja) sklepa vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

Op. št. (8): Tako odločbe VS RS II Ips 195/97 z dne 23. 9. 1998, II Ips 144/2002 z dne 24. 10. 2002, II Cp 58/2001 z dne 26. 9. 2001.

Op. št. (9): P., d. d., je v stečaju in se njegovo premoženje prodaja, v stečaju je G., d. o. o., ki je sporne parcele (razen parc. št. 5 k. o. ...) imel v zakupu na podlagi pogodbe z Občino X, betonarna že nekaj let ne obratuje in se sporne parcele za njene potrebe niso uporabljale.

Op. št. (10): Izvedensko mnenje v predmetni zadevi je izdelala že izvedenka J. M. (izvedenka finančne stroke), po mnenju katere so za dejavnost betonarne potrebne nepremičnine s parc. št. 2, 4 in 1, vse k. o. ... Z njihovo vrnitvijo bi bila okrnjena funkcionalnost kompleksa betonarne, nastale pa bi tudi motnje oziroma ovire v poslovanju.

Op. št. (11): Stečaj P., d. d., v katerem se njegovo premoženje prodaja; ugotovitev sklepa, da meje med parc. št. 2, 4 in 5, vse k. o. ..., niso dokončne; da je na parc. št. 5 k. o. ... vknjižena lastninska pravica na P., d. d. (po ugotovitvi sklepa je do vknjižbe lastninske pravice na njej, prišlo na podlagi prodajne pogodbe sklenjene med P. d. d. in Občino X z dne 13. 5. 2004, ki je za 739 m2 parc. št. 5 k. o. ... nična, ker je bila sklenjena v nasprotju s prepovedjo 88. člena ZDen); in nenazadnje dolgotrajnost postopka.

Op. št. (12): Primerjaj odločbi VS RS II Ips 194/2006 z dne 23. 10. 2008, II Ips 571/2009 z dne 6. 6. 2013.

Op. št. (13): V njej pojasni, da je razlog za takšno postopanje v ekonomičnosti postopka. Tako se je odločilo, ko je ugotovilo, da meje parc. št. 2, 4 in 5 k. o. ... niso dokončne. Ker se parcelacija zemljišč v zemljiškem katastru lahko izvede šele, ko so vse meje parcel dokončne, bi takojšnja parcelacija predstavljala velik strošek, za katerega bi se eventuelno lahko izkazalo, da je neutemeljen.

Op. št. (14): Sklep N 144/93 z dne 29. 1. 2007 v zvezi s sklepom II Cp 3578/2007 z dne 14. 5. 2008.

Op. št. (15): Ugotovitve na naroku 10. 5. 2013.

Op. št. (16): Pojasnilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da so bila zemljišča vzeta za peskokop (obravnavalo jih je kot odprti kop).Enako odločba VSRS II Ips 61/2005 z dne 13. 4. 2005, v kateri je zavzeto stališče, da zemljišče, na katerem se - čeprav je podeljena rudarska pravica – izkopava gramoz, na podlagi koncesijske pogodbe, ni stavbno zemljišče, zaradi česar se lahko vrne denacionalizacijskemu upravičencu.

Op. št. (17): S pravnomočnim vmesnim sklepom 24. 5. 2004 je bilo ugotovljeno, da glede njih obstaja dolžnost vrnitve na podlagi 5. člena ZDen.

Op. št. (18): Tako sodba VSRS II Ips 331/2006 z dne 15. 10. 2008.

Op. št. (19): Tako odločba I Cp 538/2014 z dne 14. 5. 2014.

Op. št. (20): Predlagatelj (v odgovoru na pritožbo) ne pojasni, ali je hkrati z zahtevkom za ničnost vložil tudi izbrisno tožbo.