21. člen ZDen

Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila zavrnitve ugovorov tožeče stranke, da obstajajo ovire za vrnitev nepremičnin v naravi, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

Sodišče v nepravdnem postopku na predlog ni vezano, tako kot je vezano na zahtevek v pravdnem postopku, v nobenem primeru pa ni vezano na materialnopravno kvalifikacijo nastalega razmerja. Zmotno materialnopravno stališče, da nastale situacije ni mogoče rešiti drugače kot z določitvijo odškodnine, je predlagatelja vodilo, da je predlog za ureditev nastale situacije formuliral tako, da je podal „predlog za določitev odškodnine“, vendar je iz opisa dejanskega stanja in njegovih navedb na naroku jasno razvidno, da želi v tem postopku predvsem urediti nastala razmerja glede v last vrnjenega kompleksa nepremičnin, pri čemer izrecno omenja tudi mesečno najemnino, podane pa so prav tako navedbe o tem, kaj predlagatelj ocenjuje, da je primerna „odškodnina“ oziroma višina odmene za uporabo njegovih zemljišč.

V denacionalizacijskem postopku v last in posest vrnjene poslovne prostore uporablja tožena stranka brez najemne pogodbe ali drugega pravnega naslova. Tožeča stranka kot lastnik tako utemeljeno zahteva izročitev stvari, to je praznih poslovnih prostorov.

Po določbi 29. točke 3. člena ZDen so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po TZIKS, če niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Podlaga za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča, ki je bilo podržavljeno, in tistega, ki je bilo dano kot nadomestno zemljišče, je odlok, ki temelji na določbi 3. odstavka 44. člena ZDen.

Če sodišče ugotovi obstoj ovir za vrnitev nepremičnine iz 19. člena ZDen, uproaba določb 20. in naslednjih členov ZDen sploh ni več možna, saj so te namenjene le odložitvi (sicer možne) vrnitve nepremičnin v last in posest - najpozneje za čas do izteka rokov iz drugega odstavka 22. člena ZDen.

Ovire za vrnitev nepremičnin v last in posest niso podane, če zavezanec nepremičnine oddaja v najem.

Objekt v izmeri 3 x 3 m in skladiščna lopa v izmeri 18 x 8 m ne moreta biti samostojna objekta in sta torej le pomožna objekta, ki se vračata skupaj z glavno stvarjo - stavbo. Pri tem se njena vrednost vračuna v povečano vrednost nepremičnine, ki se vrača. Plačilo kupnine, za katero bo dobila tožeča stranka odškodnino po 73. čl. ZDen, ni ovira za vračanje premoženja, niti ga ni mogoče šteti v povečano vrednost nepremičnine v času vračanja. Motenje posesti zavezanca s strani upravičenca (oz. njegovega pravnega naslednika) ni ovira za vračanje nepremičnine po 21. čl. ZDen.

Ne gre za vračanje kmetijskih zemljišč iz funkcionalnega kompleksa (19/2 ZDen), kadar zavezani Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS obstoja kompleksa po določilu 27. člena ZDen ne zatrjuje, drugi zavezanec, uporabnik zemljišča, ki to zatrjuje, pa je imel pravico obdelovati zemljišče le do konca leta 1998.

Rok za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe, določen v 11. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, je prekluzivni rok. Vlogo za izdajo začasne odredbe, vloženo po 7.6.1993, mora upravni organ zavreči po uradni dolžnosti. Ker v konkretnem primeru tega ni storil upravni organ prve stopnje, je to pravilno storila tožena stranka.

Pri ugotavljanju obstoja ovir po 2. odstavku 21. člena ZDen se mora upoštevati celoten položaj zavezanca in ne samo obveznost, vezana na nepremičnino, ki je predmet konkretne denacionalizacijske zadeve. Odločba o zaplembi ima značaj deklaratorne odločbe, ki na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja določeno pravno razmerje, ki je nastalo na podlagi predpisa. Šteje se, da je bilo premoženje podržavljeno pravnim naslednikom, če je bivši lastnik umrl pred 28.8.1945, premoženje pa je bilo podržavljeno po njegovi smrti.

Na izdajo začasne odredbe o prepovedi razpolaganja z nepremičnino, za katero je vložen denacionalizacijski zahtevek in prepovedi lastninskega preoblikovanja v smislu 12. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne morejo vplivati ugovori, da so podane ovire za vrnitev te nepremičnine iz 20., 21. in 25. člena zakona o denacionalizaciji. Ugotavljanje morebitnih ovir za vrnitev bo pomembno za odločanje v denacionalizacijskem postopku.

Izdaja začasne odredbe po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij ne vpliva na obliko vračanja podržavljenega premoženja. Pri izdaji začasne odredbe z uporabo diskrecijske pravice mora upravni organ izhajati iz namena začasne odredbe.