Zakon o lokalnih volitvah (ZLV)

Ta zakon ureja volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta 94/80 (ES) z dne 19. decembra 1994 o določitvi podrobne ureditve za uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva (UL L št. 368 z dne 31. 12. 1994, str. 38), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/19/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi Direktive 94/80/ES o določitvi podrobne ureditve za uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva, zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 231).

Člani občinskih svetov, župani in člani svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.

Stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine, razen stroškov, ki v zvezi s tem nastanejo pri izvajanju nalog državnih organov, če ni z zakonom drugače določeno.

Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Pravice biti voljen nima oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja kazni, v času, ko zaradi razlogov na njeni strani ne prestaja kazni zapora, in pet let od dne, ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana. Pravico voliti člana občinskega sveta imajo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Volilno pravico iz prvega in četrtega odstavka tega člena ima volivec v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče. Volilno pravico iz drugega odstavka tega člena ima volivec v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče, če stalnega prebivališča nima prijavljenega v Republiki Sloveniji, pa v občini, v kateri ima zadnje prijavljeno začasno prebivališče.

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta – predstavnika italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti imajo pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico.

Volilna pravica se evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom. Volilna pravica državljanov za volitve predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti se evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov – pri­padnikov teh narodnih skupnosti. Volilna pravica državljanov za volitve predstavnika romske skupnosti se evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov – pripadnikov te skupnosti. Glede vodenja evidence volilne pravice, sestavljanja občinskih volilnih imenikov in drugih vprašanj v zvezi z evidenco volilne pravice, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o evidenci volilne pravice.

Člani občinskih svetov se volijo po večinskem načelu (večinske volitve) ali proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve). Če šteje občinski svet manj kot 12 članov, se člani občinskega sveta volijo po večinskem načelu. Če šteje občinski svet 12 ali več članov, se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem načelu. Za ugotovitev števila članov občinskega sveta iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter za določanje volilnih enot in števila članov občinskega sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti, se ne upošteva števila članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti.

Člani občinskega sveta – predstavniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti se volijo po večinskem načelu. Člani občinskega sveta – predstavniki romske skupnosti se volijo po večinskem načelu.

Pri volitvah po večinskem načelu se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.

Če se v volilni enoti voli en član občinskega sveta in sta dva kandidata dobila enako največjo število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb. Če se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.

Pri proporcionalnih volitvah se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. Če se glasuje o listah kandidatov, volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Volivec lahko na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas). Volivec lahko da preferenčni glas samo enemu kandidatu z liste.

Če se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (D'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Če se glasuje o listah kandidatov po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.

Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah po prejšnjem členu, se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko mandatov bi pripadalo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od ena do skupnega števila mandatov. Istoimenskim listom iz prejšnjega odstavka se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem odstavku, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah.

Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi mandatov na ravni občine po prejšnjem členu, se dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti iz 15. člena tega zakona.

Če sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju najvišjih količnikov, odloči o dodelitvi mandatov med dvema listama žreb. Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, kolikor število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi. Če sta zadnja dva kandidata z liste kandidatov, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število preferenčnih glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.

Za večinske volitve članov občinskega sveta se v občini oblikujejo volilne enote. Če občinski svet ne šteje več kot sedem članov, se lahko vsi člani občinskega sveta volijo v občini kot eni volilni enoti.

Volilne enote se oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Volilna enota obsega območje enega ali več naselij ali dela naselja.

Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti voli en član občinskega sveta. Če je to smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, se lahko v volilni enoti voli tudi več članov občinskega sveta, vendar ne več kot trije.

Za proporcionalne volitve članov občinskega sveta se v občini lahko oblikujejo volilne enote. Volilne enote za proporcionalne volitve se oblikujejo v skladu z 20. členom tega zakona in tako, da se v vsaki volilni enoti voli najmanj pet članov občinskega sveta. Če občina ni razdeljena na volilne enote, se za volilno enoto šteje območje občine.

Volilna enota za volitve članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter volilna enota za volitve članov občinskega sveta –predstavnikov romske skupnosti je območje občine.

Splošne volitve v občinske svete so redne in predčasne. Redne volitve v občinske svete se opravijo vsako četrto leto. Predčasne volitve v občinske svete se opravijo, če se občinski svet razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe. Predčasne volitve se opravijo tudi, če hkrati odstopi večina članov občinskega sveta.

Redne volitve v občinske svete se opravijo tretjo nedeljo v novembru. Predčasne volitve v občinski svet se opravijo najpozneje dva meseca po razpustu občinskega sveta. Volitve v občinski svet in volitve župana nove občine se izvedejo ob prvih rednih lokalnih volitvah po njeni ustanovitvi.

Redne volitve v občinske svete razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Predčasne volitve v občinski svet v primeru iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona razpiše občinska volilna komisija. Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Redne volitve v občinske svete se razpišejo julija v letu, ko se opravijo redne volitve. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 in ne manj kot 60 dni. Predčasne volitve v občinske svete se razpišejo najkasneje v 20 dneh po razpustu občinskega sveta. Predčasne volitve se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa volitev.

V aktu o razpisu volitev se določi dan razpisa volitev in dan glasovanja. Z dnem, ki je določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila. Za dan glasovanja se določi nedelja ali drug dela prost dan.

Če članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve.

Če preneha mandat članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od seznanitve občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev. Če kandidat, ki bi po tem zakonu postal član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe, v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Če tudi noben kandidat s te liste kandidatov v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se opravijo nadomestne volitve. Nadomestne volitve se opravijo tudi, če članu občinskega sveta, v primeru iz prvega odstavka tega člena, preneha mandat, ker je odstopil prej kot v šestih mesecih od seznanitve občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev.

Nadomestne volitve se ne opravijo, če članu občinskega sveta preneha mandat manj kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe občinskega sveta, razen če občinski svet odloči drugače. Na nadomestnih volitvah se član občinskega sveta izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta.

Nadomestne volitve razpiše občinska volilna komisija najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi občinskega sveta o prenehanju mandata. Nadomestne volitve se opravijo v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat. Nadomestne volitve se opravijo po večinskem načelu. Na nadomestnih volitvah je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov. Nadomestne volitve se opravijo po določbah tega zakona, kolikor ni v tem členu drugače določeno.

Volitve v občinske svete vodijo in izvajajo občinske volilne komisije. Določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev opravlja tudi Državna volilna komisija. Za volitve članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter članov občinskega sveta – predstavnikov romske skupnosti se imenuje posebna občinska volilna komisija.

Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori. Za vsako volišče se imenuje najmanj en volilni odbor.

Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik občinske volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali drugih oseb, ki imajo v Republiki Sloveniji pridobljeno najmanj pravno izobrazbo po študijskem programu prve in druge stopnje oziroma pravno izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje klasifikacij, uvrščena na 8. raven. Ostali člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini, na predlog političnih strank in drugih organizacij občanov v občini ter občanov, tako da je zagotovljena pluralna sestava občinske volilne komisije.

V posebni občinski volilni komisiji za izvolitev članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti morata biti vsaj en član in en namestnik člana pripadnika narodne skupnosti oziroma romske skupnosti.

Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki, tako da je zagotovljena pluralna sestava volilnega odbora. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini. Politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani lahko najpozneje v desetih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanja predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov občinski volilni komisiji. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane volilnega odbora in njihove namestnike določijo predlagani člani volilnih odborov iz zbirke predlaganih članov volilnih odborov iz 72.a člena tega zakona. Predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Oseba, imenovana v volilni odbor, je dolžna obvestiti pristojno občinsko volilno komisijo v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov o svojem sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, določenim v prejšnjem odstavku. Predlagatelj mora ob vložitvi predlogov iz tretjega odstavka tega člena za vsakega od kandidatov za predsednika in člana volilnega odbora oziroma njune namestnike priložiti njegovo pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in njegovo pisno izjavo, da bo najpozneje v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov obvestil pristojno volilno komisijo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, določenem v četrtem odstavku tega člena. Predsedniku, članu volilnega odbora in njunemu namestniku, ki je s kandidatom v sorodstvenem ali drugem razmerju, določenem v četrtem odstavku tega člena, preneha funkcija v volilnem odboru, pristojna volilna komisija ga razreši in imenuje nadomestnega predsednika oziroma člana volilnega odbora ali njunega namestnika. Kandidat za nadomestnega predsednika volilnega odbora oziroma člana ali njunega namestnika mora priložiti pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in pisno izjavo o tem, da ni v sorodstvenem ali drugem razmerju, določenem v četrtem odstavku tega člena.

Občinsko volilno komisijo v občini imenuje občinski svet, volilne odbore pa občinska volilna komisija. Občinsko volilno komisijo nove občine imenuje občinski svet oziroma občinski sveti občin, na območju katerih je bila nova občina ustanovljena. Občinska volilna komisija se imenuje za štiri leta, volilni odbori pa za vsake volitve. Če bi članom občinske volilne komisije prenehal mandat v času po razpisu volitev, se jim mandat podaljša do konca volitev. Če članom občinske volilne komisije preneha mandat pred razpisom volitev in občinski svet do objave razpisa volitev ne imenuje občinske volilne komisije, jo imenuje Državna volilna komisija.

Občinska volilna komisija ima tajnika, ki ga imenuje na predlog občinske uprave. Tajnik ne more biti hkrati kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov. Če tajnik postane kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov, mu preneha funkcija tajnika.

Državna volilna komisija:

1.skrbi za enotno uporabo določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

2.daje občinskim volilnim komisijam strokovna navodila v zvezi z izvajanjem določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

3.predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona;

4.določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil;

5.zagotavlja enotno informacijsko podporo za redne lokalne volitve ter za predčasne volitve v občinske svete.

Občinska volilna komisija:

1.skrbi za zakonitost volitev v občinski svet;

2.potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov;

3.določa volišča;

4.imenuje volilna odbore;

5.odloča o ugovorih iz 96. in 98. člena tega zakona;

6.sprejme akt o izidu volitev;

7.upravlja zbirko predlaganih članov volilnih odborov in zbirko kandidatur oziroma list kandidatov;

8.opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami;

9.opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.

Volilni odbor na volišču:

1.vodi glasovanje na volišču;

2.ugotavlja izid glasovanja na volišču.

Državni in občinski organi so dolžni pomagati volilnim organom pri njihovem delu ter jim na njihovo zahtevo dati podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.

Glede oblikovanja in načina dela volilnih organov, ki s tem zakonom niso urejena, veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Volilni organi za lokalne volitve so samostojni in neodvisni organi občin. Funkcija članov volilnih organov je častna. Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih ob vsakih splošnih volitvah, ki obsegajo redne in predčasne volitve v občinski svet, nadomestne volitve v občinski svet, če v občini niso oblikovane volilne enote, in redne ter nadomestne volitve župana za vsak krog volitev župana, pravico do enkratnega nadomestila, in sicer:

-        predsednik in tajnik občinske volilne komisije v znesku, ki je enak 50 % osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini;

-        namestnik predsednika občinske volilne komisije in namestnik tajnika v znesku, ki je enak 80% nadomestila predsednika občinske volilne komisije;

-        člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki v znesku, ki je enak 20% nadomestila predsednika občinske volilne komisije. Višina enkratnega nadomestila za predsednika in tajnika občinske volilne komisije iz prejšnjega odstavka se poveča glede na število volilnih upravičencev na zadnjih rednih lokalnih volitvah, in sicer:

-        v občini z nad 25.000 do 50.000 upravičenci za 40 %,

-        v občini z nad 50.000 do 100.000 upravičenci za 50 %,

-        v občini z nad 100.000 upravičenci za 100 %. Pravico do ustreznega nadomestila imajo tudi predsednik, namestnik predsednika, člani, tajnik in namestnik tajnika posebne volilne komisije iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona v višini 50% nadomestila, določenega v drugem odstavku tega člena. Ob vsakih drugih volitvah, razen volitvah iz drugega odstavka tega člena, so člani volilnih organov, ki sodelujejo na volitvah, upravičeni do ustreznega nadomestila, ki ga glede na obseg volilnih opravil, ob upoštevanju določbe drugega odstavka tega člena, določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta najpozneje deset dni po razpisu volitev. Merila za določitev višine nadomestila iz tega odstavka se določijo z aktom občinskega sveta. Predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki, ki vodijo glasovanje na volišču na dan glasovanja, določenega z aktom o razpisu volitev, imajo za svoje delo na volitvah pravico do nadomestila v višini, kot je določena za volilne odbore za volitve in referendume na državni ravni. Nadomestila, ki jih določa ta člen, se izplačajo na podlagi akta o imenovanju volilnega organa.

Pri delu občinske volilne komisije so lahko navzoči predstavniki kandidatov in list kandidatov. Pri delu volilnih odborov so lahko navzoči zaupniki kandidatov in list kandidatov. Predstavniki in zaupniki kandidatov in list kandidatov lahko opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti.

Predstavnika kandidata oziroma liste kandidatov določi predlagatelj kandidata oziroma liste ob predložitvi kandidature oziroma liste kandidatov občinski volilni komisiji. Imena zaupnika kandidata oziroma liste kandidatov sporoči predstavnik kandidata oziroma liste občinski volilni komisiji najkasneje pet dni pred dnem glasovanja. Predstavnik oziroma zaupnik kandidata oziroma liste kandidatov ne sme biti kandidat. Zaupnik kandidata oziroma liste kandidatov je lahko samo oseba, ki je vpisana v evidenco volilne pravice in ima volilno pravico v občini.

Kandidate za člane občinskega sveta, ki se volijo po večinskem načelu, določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti.

Kandidate za člane občinskega sveta, predstavnike italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, določijo volivci – pripadniki narodne skupnosti v občini s podpisi najmanj 15 volivcev. Kandidate za člane občinskega sveta – predstavnike romske skupnosti določijo volivci – pripadniki romske skupnosti v občini, s podpisi najmanj 15 volivcev ali organ društvene organizacije Romov v občini.

Vsaka politična stranka v občini lahko določi kandidate za člane občinskega sveta v vsaki volilni enoti. V posamezni volilni enoti lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.

Politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem.

Volivci določajo kandidate s podpisovanjem.

Kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo v volilni enoti stalno prebivališče, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče. Potrebno število podpisov je najmanj 1 % od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Če se v času do razpisa rednih volitev spremeni območje občine, če se območje občine razdeli na več volilnih enot ali pa se spremeni območje volilnih enot, ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom potrebno število podpisov občinska volilna komisija.

Vsaka skupina volivcev iz prejšnjega člena lahko v posamezni volilni enoti določi največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.

Liste kandidatov za člane občinskega sveta, ki se volijo po proporcionalnem načelu, določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti.

Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.

Vsaka politična stranka v občini lahko določi po eno listo kandidatov v vsaki volilni enoti. Politična stranka določi listo oziroma liste kandidatov po pravilih, ki so določena v 51. členu tega zakona.

Listo kandidatov v volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo v volilni enoti stalno prebivališče, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče. Potrebno število podpisov je najmanj 1 % od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. V primeru spremembe območja občine ali volilnih enot do razpisa volitev se uporablja določba drugega odstavka 54. člena tega zakona. Vsaka skupina volivcev lahko določi le eno listo kandidatov.

Kandidat mora imeti v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta, stalno prebivališče, če je kandidat državljan druge države članice EU, ki nima prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno prebivališče.

Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov.

Za vsako kandidaturo je potrebno pisno soglasje kandidata. Soglasje kandidata je nepreklicno.

Politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Določba prvega odstavka tega člena ne velja za kandidatne liste, na katerih so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.

Vsak volivec lahko da podporo s podpisom samo enemu predlogu kandidatov, ki se volijo po večinskem načelu, ali samo eni listi kandidatov.

Kandidatura oziroma lista kandidatov mora vsebovati oznako volilne enote, ime predlagatelja, ime liste kandidatov, osebne podatke kandidatov: ime, priimek, datum rojstva in spol, EMŠO, stopnja izobrazbe, naziv izobrazbe, strokovni ali znanstveni naslov in delo, ki ga opravlja, naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če je državljan druge države članice EU in nima prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov, če je državljan druge države članice EU, ki nima prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa naslov začasnega prebivališča. Kandidaturi oziroma listi kandidatov morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov in s tem zakonom določeno najmanjše število podpisov volivcev na predpisanih obrazcih. Kandidaturi oziroma listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, morajo biti priložena tudi pravila politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov in zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov.

Občinska volilna komisija za namene preverjanja volilne pravice kandidatov, zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov ter preverjanja volilne pravice in stalnega prebivališča kandidatov za člane volilnih odborov, upravlja:

-        zbirko kandidatur oziroma list kandidatov, v kateri se obdelujejo osebni podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena, in

-        zbirko predlaganih članov volilnih odborov, v kateri se obdelujejo osebno ime predlagatelja in naslednji osebni podatki kandidatov za člane volilnih odborov: osebno ime, datum rojstva in spol, EMŠO in naslov stalnega prebivališča. Zbirki iz prejšnjega odstavka sta v elektronski obliki. Zbirki se lahko za namene preverjanja volilne pravice kandidatov, zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov ter preverjanja volilne pravice in stalnega prebivališča kandidatov za člane volilnih odborov z uporabo osebnega imena, datuma rojstva in spola ali EMŠO kandidata neposredno elektronsko povežeta in dostopata do vsebine evidence volilne pravice ter preneseta ali avtomatično prenovita potrebne podatke, ki zagotavljajo točnost osebnih podatkov v obeh zbirkah. S tem povezovanjem se obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime, datum rojstva in spol, EMŠO in stalno ali začasno prebivališče kandidatov. Zbirka kandidatur oziroma list kandidatov, razen podatka o EMŠO, se hrani od vložitve kandidatur oziroma list kandidatov do izteka mandatne dobe župana oziroma občinskega sveta, v zvezi z volitvami katerega so osebe kandidirale. Podatek o EMŠO posameznega kandidata se hrani do pridobitve mandata. Zbirka predlaganih članov volilnih odborov se hrani do izteka mandatne dobe župana oziroma občinskega sveta, v zvezi z volitvami katerega so bile osebe predlagane. Podatki iz zbirke kandidatur oziroma list kandidatov in iz zbirke predlaganih članov volilnih odborov se po preteku roka hrambe arhivirajo v neaktivni del zbirk in se nato hranijo še eno leto, po tem pa jih tajnik občinske volilne komisije po uradni dolžnosti izbriše. Podatek o EMŠO kandidata ni vključen v sezname potrjenih list kandidatov in sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posamezni občini. Državna volilna komisija zagotavlja informacijsko podporo za:

-        imenovanja volilnih organov,

-        vzpostavitev in vzdrževanje zbirke kandidatur oziroma list kandidatov ter njeno povezovanje z evidenco volilne pravice,

-        izvedbo kandidacijskega postopka,

-        zajem udeležbe in ugotovitev izida volitev in

-        objave izida volitev.

Za namene preverjanja izpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona s strani občinske volilne komisije se zbirka kandidatur oziroma list kandidatov iz 72.a člena tega zakona, z uporabo osebnega imena in datuma rojstva ali EMŠO kandidata, neposredno elektronsko poveže in dostopa do vsebine kazenske evidence po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij. Če je kandidat vpisan v kazenski evidenci, ministrstvo, pristojno za pravosodje, v zvezi s kandidatom najkasneje v treh dneh preveri, ali gre za vpis, ki izpolnjuje pogoj iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona. Če ministrstvo, pristojno za pravosodje, ugotovi, da je pogoj iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona izpolnjen, se v zbirko kandidatur oziroma list kandidatov za posameznega kandidata posredujejo naslednji podatki iz kazenske evidence o neizbrisani obsodbi: zakonska označba kaznivega dejanja z navedbo člena, odstavka in točke zakona, ki je bil uporabljen, vrsto kazenske sankcije z navedbo višine in trajanja izrečene sankcije, podatke o izvršeni kazni, ali je bilo izvrševanje kazni zapora zastarano in podatke o odpuščeni kazni. Občinska volilna komisija podatke obdeluje izključno za namen preverjanja zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov.

Če je predlagatelj kandidature oziroma liste kandidatov skupina volivcev, se kot ime predlagatelja navede ime in priimek enega izmed teh volivcev z dodatkom »in skupina volivcev«. Ime predlagatelja se šteje tudi za ime liste, če volivci niso določili drugega imena liste.

Kandidature oziroma liste kandidatov se predložijo občinski volilni komisiji najpozneje trideset dni pred dnem glasovanja do 19. ure. Glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov, določanja seznamov potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov in njihove objave se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor. Z namenom informiranja volivcev in splošne seznanitve javnosti se pri javni objavi potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov objavijo naslednji osebni podatki kandidatov: ime in priimek, letnica rojstva, naselje bivanja, stopnja in naziv izobrazbe ter delo, ki ga opravlja, in ime predlagatelja. Na spletni strani Državne volilne komisije so osebni podatki kandidatov iz potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov objavljeni do naslednjih volitev. Z namenom informiranja volivcev in splošne seznanitve javnosti se pri objavi izida volitev iz 90. člena tega zakona objavijo naslednji osebni podatki izvoljenih kandidatov: ime in priimek, leto rojstva in naselje bivanja.

Glede organizacije in dela na voliščih ter glasovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Volišča določi občinska volilna komisija.

Občinska volilna komisija obvesti volivce o dnevu glasovanja in o volišču, kjer so vpisani v volilni imenik.

Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem dnem, vendar ne prej kot pet dni in ne kasneje kot dva dni pred dnevom glasovanja, na posebnem volišču na sedežu občinske volilne komisije.

Za lokalne volitve ne veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, ki se nanašajo na glasovanje po pošti v tujini in na glasovanje pri diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije ter na glasovanje na volišču zunaj kraja stalnega prebivanja.

Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja.

Glasovnica za večinske volitve vsebuje:

-        oznako občine in oznako volilne enote,

-        zaporedne številke ter priimke in imena kandidatov po seznamu ter ime predlagatelja,

-        navodilo o načinu glasovanja. Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imeni kandidatov, za katere glasuje. Volivec lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor se voli članov občinskega sveta v občini oziroma v volilni enoti.

Glasovnica za proporcionalne volitve, pri katerih se glasuje o listah kandidatov, vsebuje:

-        oznako občine in oznako volilne enote,

-        zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki listi pa prostor za vpis preferenčnega glasu za posameznega kandidata na listi,

-        navodilo o načinu glasovanja. Volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, pa vpiše v za to določen prostor pri listi zaporedno številko kandidata z liste, ki mu daje preferenčni glas.

Glede ugotavljanja izida glasovanja na volišču in glede ugotavljanja volilnih izidov v volilni enoti in v občini se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Pri ugotavljanju volilnega izida večinskih volitev občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in kateri kandidati so izvoljeni.

Pri ugotavljanju volilnega izida proporcionalnih volitev, pri katerih se glasuje o listah kandidatov, občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov je dobila posamezna lista kandidatov, koliko mandatov pripada posamezni listi in kateri kandidati s posameznih list kandidatov so izvoljeni.

Kadar se pri proporcionalnih volitvah delijo mandati v volilni enoti in na ravni občine, občinska volilna komisija ugotovi, koliko mandatov se dodeli istoimenskim listam kandidatov na ravni občine in kateri kandidati so izvoljeni.

Izid glasovanja po pošti ugotavlja občinska volilna komisija, pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja. Ovojnice z glasovnicami morajo imeti poštni žig z datumom ali pa morajo biti ovojnicam priložene listine, iz katerih je razviden datum njihove oddaje na pošto. Glasovnice, ki so prispele po pošti, in katerih ovojnice niso opremljene na način, določen v prejšnjem odstavku, so neveljavne.

Volilni odbor na volišču pošlje zapisnik o svojem delu in drugi volilni material občinski volilni komisiji najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja do 12. ure.

Občinska volilna komisija najpozneje deseti dan po dnevu glasovanja sprejme akt o izidu volitev v občini in ga objavi v uradnem glasilu občine. Najpozneje z dnem objave občinska volilna komisija pošlje akt o izidu volitev županu, Državni volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oziroma predstavnikom list kandidatov. Akt o izidu volitev vsebuje ugotovitve o izidu volitev, opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave, ugovore, ki so bili zavrženi, ter ugotovitev, kateri kandidati so bili izvoljeni.

Občinska volilna komisija izda izvoljenim kandidatom za člane občinskega sveta potrdilo o izvolitvi.

Naknadne volitve se opravijo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je določen za glasovanje. Naknadne volitve razpiše občinska volilna komisija. Naknadne volitve se morajo opraviti najkasneje v 30 dneh od dneva, ki je bil določen za glasovanje na splošnih oziroma nadomestnih volitvah.

Ponovne volitve se opravijo v primerih iz šestega odstavka 98. člena in prvega odstavka 102.c člena tega zakona.

Ponovne volitve razpiše občinska volilna komisija. Ponovne volitve na podlagi obstoječih kandidatur se opravijo najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa ponovnih volitev. Ponovne volitve na podlagi novih kandidatur se opravijo najkasneje v dveh mesecih od dneva razpisa ponovnih volitev.

Zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ima vsak kandidat oziroma predstavnik kandidature ali liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji. Ugovor se lahko vloži do roka, določenega za predložitev liste kandidatov. Občinska volilna komisija odloči o ugovoru v postopku potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov. O ugovoru mora odločiti najpozneje v 48 urah od izteka roka za predložitev kandidatur oziroma list kandidatov.

Občinska volilna komisija v celoti ali deloma odpravi odločbo s katero je v postopku potrjevanja list kandidatov potrdila listo kandidatov, če sama, do roka za objavo potrjenih list kandidatov, ali na podlagi ugovora predstavnika katerekoli liste kandidatov ugotovi, da je lista kandidatov sestavljena v nasprotju s tem zakonom. Ugovor predstavnika liste kandidatov mora biti podan najpozneje v 48 urah po dnevu objave seznama list kandidatov. Občinska volilna komisija odloči o ugovoru najpozneje v 24 urah po prejemu ugovora. Zoper odločitev občinske volilne komisije iz drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba iz 97. člena tega zakona.

Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz 96. in 96.a člena tega zakona, lahko vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore (v nadaljnjem besedilu: sodišče), v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče mora odločiti o pritožbi najpozneje v 48 urah po prejemu pritožbe.

Vsak volivec, kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov lahko v dveh dneh po dnevu glasovanja vloži ugovor pri občinski volilni komisiji. Ugovor iz prejšnjega odstavka se lahko vloži zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov. Zatrjevane nepravilnosti v ugovoru morajo biti natančno in konkretno opisane. Če se v ugovoru zatrjuje, da so pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov nastale nepravilnosti, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, mora biti v ugovoru opisan tudi vpliv nepravilnosti na razdelitev mandatov. Če je ugovor nepopoln ali nerazumljiv, občinska volilna komisija vlagatelja ugovora takoj pozove, da ugovor v dveh dneh dopolni oziroma popravi. Vročitev poziva velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje v elektronski ali fizični obliki. Če vlagatelj ugovora poziva ne prevzame v dveh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Če vlagatelj ugovora v določenem roku ne dopolni oziroma popravi, se ugovor zavrže. Če občinska volilna komisija izve za nepravilnosti iz prejšnjega odstavka na drug način, kot je določeno v prejšnjem odstavku, po uradni dolžnosti ugotovi obstoj teh nepravilnosti. Občinska volilna komisija se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu iz 90. člena tega zakona, v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi. Pri tem navede osebno ime in kraj prebivališča vlagatelja ugovora ter opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave. Šteje se, da je z objavo akta iz 90. člena tega zakona v uradnem glasilu občine opravljena vročitev odločitve občinske volilne komisije vlagateljem ugovora iz tega člena. Če občinska volilna komisija na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj nepravilnosti iz drugega odstavka tega člena, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnega odbora. Volilni odbor mora nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najpozneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni odbor napačno ugotovil izid glasovanja, lahko občinska volilna komisija sama ugotovi izid volitev. Če nepravilnosti iz drugega odstavka tega člena ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, občinska volilna komisija s sklepom delno ali v celoti razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za izvedbo volitev. Sklep se objavi v uradnem glasilu občine. Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka občinska volilna komisija upošteva vse, kar vpliva ali bi lahko vplivalo na izid glasovanja, predvsem pa naravo in težo nepravilnosti in razliko v glasovih za posamezne kandidate oziroma liste kandidatov. Zoper sklep občinske volilne komisije iz šestega odstavka tega člena je mogoče vložiti tožbo v skladu s tretjim odstavkom 99. člena tega zakona.

Vlagatelj ugovora iz prejšnjega člena lahko v petnajstih dneh po objavi akta iz 90. člena tega zakona vloži tožbo na sodišče. Tožbo lahko vloži zaradi nepravilnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki jih občinska volilna komisija ni ugotovila ali niso bile odpravljene. Ne glede na prejšnji odstavek lahko v petnajstih dneh po objavi akta iz 90. člena tega zakona zaradi nepravilnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena vloži tožbo na sodišče tudi vsak volivec, kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov, ki v tožbi izkaže, da je za nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru iz prejšnjega člena, izvedel šele po izteku roka za vložitev ugovora in da zanje pred iztekom roka za vložitev ugovora ni mogel vedeti. Vsak volivec, kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov lahko v petnajstih dneh po objavi sklepa občinske volilne komisije o razveljavitvi volitev iz šestega odstavka prejšnjega člena vloži tožbo na sodišče. Tožba se lahko vloži zaradi kršitev tega zakona ali zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Tožba zadrži izvršitev sklepa občinske volilne komisije o razveljavitvi volitev iz šestega odstavka prejšnjega člena. Vsak volivec, kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov lahko v petnajstih dneh po objavi akta iz 90. člena tega zakona vloži tožbo na sodišče zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu občinske volilne komisije, v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem in zaradi nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, niso pa nastale pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov.

V postopku pred sodiščem lahko stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik ali odvetniška družba, razen če je stranka sama odvetnik, občinska volilna komisija ali občina pa tudi po občinskem odvetniku ali drugi pooblaščeni osebi, zaposleni na občini, ki izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo. Če tožba ni vložena po pooblaščencu, ki je oseba iz prejšnjega stavka, sodišče ravna v skladu s 102.a členom tega zakona, preostalih vlog, ki niso vložene po pooblaščencu, ki je oseba iz prejšnjega stavka, pa ne upošteva. Tožba se vroči tudi članu občinskega sveta, katerega izvolitev se izpodbija s tožbo. Član občinskega sveta lahko v petnajstih dneh od vročitve tožbe po pooblaščencu iz prvega odstavka tega člena pošlje sodišču izjavo, da želi sodelovati v postopku. Ta izjava vsebuje tudi opredelitev do tožbenih navedb. V tem primeru ima član občinskega sveta, katerega izvolitev se izpodbija s tožbo, položaj stranke. Rok za odgovor na tožbo je 15 dni. Ob vročitvi tožbe sodišče opozori toženo stranko in člana občinskega sveta, katerega izvolitev se s tožbo izpodbija, da lahko odgovori na tožbo oziroma pošlje izjavo sodišču o vstopu v postopek v petnajstih dneh od vročitve tožbe, o obveznosti opravljanja procesnih dejanj po pooblaščencu (prvi odstavek 100. člena) in o pravnih posledicah kršitve te določbe (prvi odstavek 100. člena), o obveznosti vlaganja vlog v elektronski obliki (drugi odstavek 101. člena) in o pravnih posledicah kršitve te določbe (tretji odstavek 101. člena) ter o obveznosti vročanja vlog neposredno med pooblaščenci strank (četrti odstavek 101. člena) in o pravnih posledicah kršitve te določbe (četrti odstavek 101. člena). Vsa dejstva in dokaze mora tožeča stranka navesti oziroma predlagati v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo, član občinskega sveta iz drugega odstavka tega člena pa v opredelitvi iz drugega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko nova dejstva in dokazi navajajo do konca naroka za glavno obravnavo, če jih stranke brez svoje krivde niso mogle navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo oziroma v opredelitvi iz drugega odstavka tega člena ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.

Tožba se vloži v elektronski obliki pri sodišču, sodišče pa jo strankam v postopku vroči v fizični obliki. Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Če tožba ni vložena v elektronski obliki, sodišče ravna v skladu s 102.a členom tega zakona, če preostale vloge niso vložene v elektronski obliki, pa jih ne upošteva. Vloge se, razen v primeru iz prvega odstavka tega člena, vročajo neposredno med pooblaščenci strank v postopku. Če vloge niso vročene neposredno med pooblaščenci strank v postopku, jih sodišče ne upošteva. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje v elektronski ali fizični obliki. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Sodišče takoj obvesti občinski svet o vloženi tožbi in mu pošlje vse akte, s katerimi se postopek konča.

Sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Odločanje sodišča v postopkih varstva volilne pravice je nujna zadeva. O tožbi odloči sodišče po izvedeni glavni obravnavi, najkasneje v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo. Ne glede na prejšnji odstavek lahko sodišče odloči brez izvedene glavne obravnave:

-        v primerih, določenih z zakonom, ki ureja upravni spor,

-        če so navedbe tožnika očitno neutemeljene ali

-        če zatrjevane nepravilnosti, tudi če bi bile podane, ne bi mogle privesti do drugačne razdelitve mandatov. Če ni v tem zakonu drugače določeno, sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor.

Sodišče tožbo s sklepom zavrže, če:

-        je vložena prepozno ali prezgodaj;

-        je nepopolna ali nerazumljiva;

-        je ne vloži upravičena oseba;

-        ni vložena po pooblaščencu, ki je oseba iz prvega odstavka 100. člena tega zakona;

-        ni vložena v elektronski obliki v skladu s 101. členom tega zakona;

-        tožnik ob vložitvi tožbe ne izkaže, da je v tožbi zatrjevane nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru iz 98. člena tega zakona, neuspešno uveljavljal že v ugovoru pred občinsko volilno komisijo, razen v primeru iz drugega odstavka 99. člena tega zakona. Pred zavrženjem tožbe, razen v primerih iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka, sodišče zahteva od tožnika, naj v treh dneh odpravi pomanjkljivosti, ki so razlog za zavrženje tožbe. Sodišče vroči tožniku zahtevo iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki, če to glede na naravo pomanjkljivosti ni mogoče, pa mu jo vroči v fizični obliki. Vročanje se opravi v skladu s 101. členom tega zakona.

Če sodišče ne ugotovi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih organov oziroma v volilni kampanji oziroma v zvezi s financiranjem volilne kampanje ali če ugotovi, da tožba iz tretjega odstavka 99. člena tega zakona ni utemeljena ali če ugotovi nepravilnosti, ki niso privedle ali niso mogle privesti do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki po svoji naravi niso v temeljih prizadele poštenosti volilnega postopka, tožbo zavrne.

Če sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih organov oziroma v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt iz 90. člena tega zakona, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi ponovne volitve. Datum glasovanja v dveh dneh od vročitve sodbe sodišča s sklepom določi občinska volilna komisija, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za razpis volitev. Sodba sodišča in sklep občinske volilne komisije se objavita v uradnem glasilu občine. Če sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih organov, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov in jih je mogoče odpraviti s sprejetjem novega akta iz 90. člena tega zakona, sodišče tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt iz 90. člena tega zakona in občinski volilni komisiji naloži sprejetje novega akta iz 90. člena tega zakona skladno z odločbo sodišča. Pri odločanju na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena sodišče upošteva vse, kar vpliva ali bi lahko vplivalo na drugačno razdelitev mandatov, predvsem pa naravo in težo nepravilnosti, volilno udeležbo in razliko v glasovih za posameznega kandidata. Če sodišče ugotovi, da je tožba iz tretjega odstavka 99. člena tega zakona utemeljena, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi sklep iz šestega odstavka 98. člena tega zakona in občinski volilni komisiji naloži sprejetje akta iz 90. člena tega zakona skladno z odločbo sodišča.

Zoper odločitve sodišča v skladu s tem poglavjem ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

Pravico voliti župana ima vsak volivec, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Pravico biti voljen za župana ima oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega in tretjega odstavka 5. člena tega zakona.

Redne volitve županov se opravijo hkrati z rednimi volitvami v občinske svete. Redne volitve županov razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.

Nadomestne volitve župana se opravijo, če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe. Nadomestne volitve župana razpiše občinska volilna komisija.

Glede določanja kandidatov za župana veljajo smiselno določbe tega zakona o kandidiranju za večinske volitve v občinski svet.

Za župana je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov. Če noben kandidat ni dobil večine glasov, se opravi drugi krog volitev med kandidatom, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog volitev določi z žrebom. Na glasovnici sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov v prvem krogu volitev. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom. Drugi krog rednih volitev razpiše Državna volilna komisija, drugi krog vseh ostalih volitev pa občinska volilna komisija. Drugi krog volitev se opravi 14 dni po prvem krogu volitev.

Glede vprašanj, ki v tem oddelku niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o volitvah v občinske svete.

Za volitve članov svetov četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet. Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti kot delov občine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Ne glede na 54. in 68. člen tega zakona kandidate za člane sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj desetih volivcev. Podpisi se dajejo na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča, če so podpisniki državljani druge države članice EU, pa naslov začasnega prebivališča, če nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Podatke v seznamu podpisnikov overi občinska volilna komisija. Politična stranka določi kandidate za člane sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti po postopku, določenem z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov morajo sodelovati člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Volilna enota za volitve članov sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti je območje krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti. Volilno pravico imajo državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v krajevni, vaški oziroma četrtni skupnosti. Volilno pravico imajo tudi državljani druge države članice EU, ki imajo potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v krajevni, vaški oziroma četrtni skupnosti, če nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v krajevni, vaški oziroma četrtni skupnosti. Volilno pravico imajo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v krajevni, vaški oziroma četrtni skupnosti.

Redne volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete. Nadomestne volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se opravijo, ko preneha mandat najmanj tretjini članov sveta.

Volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti razpiše župan. Če se krajevna, vaška ali četrtna skupnost ustanovi po opravljenih rednih volitvah, se prve volitve v svet krajevne, vaške ali četrtne skupnosti opravijo po določbah tega zakona o predčasnih volitvah v občinski svet.

Volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti vodi in izvaja občinska volilna komisija.

Glede vprašanj, ki v tem oddelku niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o volitvah v občinske svete.

Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek:

1.posameznik, ki v določenem roku ne obvesti pristojne volilne komisije o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom (peti odstavek 37. člena),

2.posameznik, ki poda lažno pisno izjavo o tem, da s kandidatom ni v sorodstvenem ali drugem razmerju (sedmi odstavek 37. člena). Naloge prekrškovnega organa opravlja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve. Pristojna občinska volilna komisija, ki ugotovi kršitve, mora prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.

Referendumi o oblikovanju novih občin se izvedejo do konca maja 1994. Na podlagi izvedenih referendumov se z zakonom ustanovijo nove občine do konca julija 1994. Volitve v občinske svete in volitve županov ter konstituiranje občinskih svetov v novih občinah se opravi najpozneje do 31. 12. 1994.

Število članov prvega občinskega sveta se določi v zakonu o ustanovitvi občin. Število članov občinskega sveta se določi glede na število prebivalcev v občini, tako da občinski svet šteje naslednje število članov: 7 do 11 članov v občini z do 3.000 prebivalcev, 12 do 15 članov v občini z do 5.000 prebivalcev, 16 do 19 članov v občini z do 10.000 prebivalcev, 20 do 23 članov v občini z do 15.000 prebivalcev, 24 do 27 članov v občini z do 20.000 prebivalcev, 28 do 31 članov v občini z do 30.000 prebivalcev, 32 do 35 članov v občini s preko 30.000 prebivalcev, 36 do 45 članov v občini s preko 100.000 prebivalcev. V narodnostno mešanih občinah imata narodni skupnosti v občinskih svetih desetino skupnega števila članov občinskega sveta oziroma najmanj enega.

Občinske skupščine na predlog izvršnih svetov v petih dneh po uveljavitvi zakona o ustanovitvi občin sprejmejo odloke o določitvi volilnih enot in imenujejo občinske volilne komisije. Če tega ne storijo, sprejmejo odloke o določitvi volilnih enot volilne komisije referendumskih območij, ki tudi opravijo naloge občinskih volilnih komisij. V tem primeru republiška volilna komisija lahko po potrebi spremeni sestavo volilnih komisij referendumskih območij.

Prvo sejo na prvih volitvah izvoljenega občinskega sveta skliče predsednik občinske volilne komisije najpozneje v 20 dneh po njegovi izvolitvi.

Prve redne volitve županov se opravijo hkrati s prvimi rednimi volitvami v občinske svete.

Prve volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se opravijo v enem letu po uveljavitvi statuta občine.

Z dnem uveljavitve tega zakona nehajo veljati določbe zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/90 in 45/90), ki se nanašajo na nadomestne volitve delegatov zborov skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.