16. člen ZLV
Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah po prejšnjem členu, se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko mandatov bi pripadalo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od ena do skupnega števila mandatov. Istoimenskim listom iz prejšnjega odstavka se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem odstavku, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah.
- UPRS sodba I U 2097/2011Upravno sodišče RS · 2012
Tožena stranka mora v ponovljenem ugotovitvenem postopku od DVK pridobiti še ročni izračun sicer računalniško pridobljenih volilnih rezultatov in razdelitve mandatov. Ob tem mora dati tožeči stranki možnost, da se pred izdajo ponovne odločitve lahko izreče o bistvenih dejstvih in okoliščinah, ki jih bo prinesel rezultat ročnega izračuna volilnih rezultatov in razdelitve mandatov v povezavi z argumenti tožnika, in ki bodo pomembni za odločitev v ponovljenem postopku.
- UPRS sodba I U 690/2011Upravno sodišče RS · 2011
Tako kot v pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, tožnik tudi v pritožbi v upravnem sporu ne navede, pri katerem konkretnem izračunu je prišlo do napake oziroma ne konkretizira izračunske napake niti ne izkaže metodologije izračuna, ki je po njegovem mnenju pravilna, ampak pavšalno navaja, da se je držal komentarja ZLV in da bi morali biti trije mandati, ki jih je dobila stranka E., razdeljeni tako, da bi bil po en mandat podeljen v vsaki od treh volilnih enot, ne pa da sta dva mandata podeljena v 3. volilni enoti (in en mandat pa v 2. volilni enoti). Iz izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožena stranka mandate ugotovila in izračunala po nestandardizirani metodi in tožnik tega tudi ne zatrjuje, ampak pravi, da je izračun napačen, t.i. ročnega izračuna pa tudi sam ni predložil kot dokaza. Tožnik v postopku ni ravnal v skladu s specifičnimi pravili dokazovanja oziroma ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu, da bi vzpostavil zadosten in tudi pravočasen dvom v pravilnost izračuna mandatov.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 1. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 2097/2011Upravno sodišče RS · 9. 1. 2012
Tožena stranka mora v ponovljenem ugotovitvenem postopku od DVK pridobiti še ročni izračun sicer računalniško pridobljenih volilnih rezultatov in razdelitve mandatov. Ob tem mora dati tožeči stranki možnost, da se pred izdajo ponovne odločitve lahko izreče o bistvenih dejstvih in okoliščinah, ki jih bo prinesel rezultat ročnega izračuna volilnih rezultatov in razdelitve mandatov v povezavi z argumenti tožnika, in ki bodo pomembni za odločitev v ponovljenem postopku.
- UPRS sodba I U 690/2011Upravno sodišče RS · 16. 5. 2011
Tako kot v pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, tožnik tudi v pritožbi v upravnem sporu ne navede, pri katerem konkretnem izračunu je prišlo do napake oziroma ne konkretizira izračunske napake niti ne izkaže metodologije izračuna, ki je po njegovem mnenju pravilna, ampak pavšalno navaja, da se je držal komentarja ZLV in da bi morali biti trije mandati, ki jih je dobila stranka E., razdeljeni tako, da bi bil po en mandat podeljen v vsaki od treh volilnih enot, ne pa da sta dva mandata podeljena v 3. volilni enoti (in en mandat pa v 2. volilni enoti). Iz izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožena stranka mandate ugotovila in izračunala po nestandardizirani metodi in tožnik tega tudi ne zatrjuje, ampak pravi, da je izračun napačen, t.i. ročnega izračuna pa tudi sam ni predložil kot dokaza. Tožnik v postopku ni ravnal v skladu s specifičnimi pravili dokazovanja oziroma ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu, da bi vzpostavil zadosten in tudi pravočasen dvom v pravilnost izračuna mandatov.