102. člen ZLV

V zvezi z določbami 100., 101. in 102. člena ZLV je Ustavno sodišče RS z odločbo št. Up-676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020 odločilo, da so te v neskladju z Ustavo, kar mora državni zbor odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu. Do drugačne ureditve v ZLV je za odločanje o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, pristojno Upravno sodišče. Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od konstitutivne seje občinskega sveta, na kateri občinski svet potrdi mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana.

Zakonodajalec je za izvedbo volilnega postopka uveljavil drugačno ureditev glede rokov in načina izvedbe posameznih opravil tega postopka, kakor sicer velja za druge pravne postopke, v katerih je uveljavljeno pravilo, da se šteje oddaja priporočene pošiljke na pošto kot dan izročitve vloge pristojnemu organu.

Dovoljena je pritožba zoper sodbo, s katero Upravno sodišče odloči o potrditvi mandata (izvoljenega) člana občinskega sveta, kateremu občinski svet na podlagi pritožbe (neizvoljenega) kandidata za člana občinskega sveta ni potrdil mandata.

V obravnavani zadevi izpodbijani sklep, ki je bil, izdan v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča I U 2509/2018, ne vsebuje obrazložitve. To pa pomeni, da se ga ne da preizkusiti, s čimer je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Pritožnik je s pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije ali občinskega sveta uspešen le, če izkaže, da so bile pri glasovanju na volišču oz. pri delu volilnega odbora občinske volilne komisije, narejene takšne nepravilnosti, ki so ali bi lahko vplivale ne izid volitev.

Način oprave žreba vrstnega reda očitno ne posega v pritožnikovo pravico ali v kakšno njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Pritožnik pa niti ne zatrjuje, kako in v čem naj bi tak način oprave žreba sploh vplival na njegov pravni položaj. Zaradi navedenega je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s 102. členom ZLV pritožbo pritožnika zavrglo.

Tožena stranka je potrdila, da je predsednik OVK Mengeš v svaštvu s kandidatom za župana in prvim na listi stranke Š., ker je omenjeni kandidat mož sestre od predsednika OVK Mengeš. Vendar pa zakonodajalec tega razmerja ni opredelil kot objektivnega kriterija pristranosti, saj se pojem „drugega razmerja s kandidatom“ nanaša na zunajzakonsko skupnost ter registrirano istospolno partnersko skupnost. Po tem ko pristojna komisija ugotovi, da gre za odpravljive pomanjkljivosti, omogoča, da je politična stranka seznanjena točno o tem, katera pomanjkljivost je podana, kako je možno to pomanjkljivost odpraviti in do kdaj jo je treba odpraviti. V konkretnem primeru pa je tožena stranka pomanjkljivosti zgolj neformalno komunicirala s predlagateljem.

V skladu z določilom 1. odstavka 100. člena ZLV ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Navedeno zakonsko določilo torej omejuje krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev pritožbe.

Pravico do meritorne odločitve v upravnem sporu izkazuje le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi v tem smislu, da bi mu meritorna sodna odločitev zagotavljala neko pravico ali na zakon oprto pravno korist, ki je brez (meritorne) sodne odločbe ne bi mogel doseči. Tožnica (ki je bila izvoljena za občinsko svétnico) si z vloženo pritožbo v upravnem sporu ne more (še) izboljšati svojega pravnega položaja.

Glede odločitev občinske volilne komisije, ki so lahko predmet pritožbe, pa po presoji sodišča ne gre le za odločitve, ki imajo značaj pravnega akta, temveč tudi za dejanja oz. ugotovitve volilne komisije, ki po svoji vsebini predstavljajo odločitev. Kot odločitev občinske volilne komisije je zato mogoče šteti njeno poročilo o izidu volitev. Ker ugotovitev rezultatov glasovanja vpliva na potrditev mandatov, lahko torej kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov v zvezi s tem vloži pritožbo neposredno na občinski svet in sicer do začetka prve seje občinskega sveta. Prvi odstavek 101. člena ZLV sicer res govori o obvestilu in ne o odločbi oz. pravnem aktu s kakršnimkoli drugačnim imenom, a enako vsebino. Toda po presoji sodišča je takšno ravnanje tožene stranke, ki temelji na gramatikalni razlagi prvega odstavka 101. člena ZLV napačno. V dosedanji uporabi te določbe ZLV tako s strani občinskih svetov kot Ustavnega sodišča RS in Upravnega sodišča RS (pred tem pa, dokler so bili tovrstni spori v njegovi pristojnosti, tudi Vrhovnega sodišča RS) je šlo namreč vedno za njeno sistemsko razlago, kar je pomenilo, da je pristojni občinski svet o pritožbi, vloženi zoper odločitve občinsk