109. člen ZLV

Sodna praksa Upravnega sodišča je izoblikovala ustaljeno stališče, da pomanjkljivost glede (ne)izvedbe tajnih volitev ni zgolj formalna (primerjaj npr. sodbe Upravnega sodišča II U 339/2010 z dne 18. 9. 2010, II U 336/2014 z dne 13. 9. 2014, II U 340/2014 z dne 14. 9. 2014 in III U 283/2014 z dne 24. 9. 2014). Dolžnost, da bi morala volilna komisija stranko, ki ob vložitvi kandidatne liste ne izkaže obstoja zakonskega pogoja, da so bili kandidati določeni s tajnim glasovanjem, pozvati na dopolnitev, pa ne izhaja niti iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnik.

OVK je pravilno ugotovila, da sicer pravočasno vloženi seznam kandidatur (to je lista kandidatov) ni določen v skladu z zakonom, ter je zato seznam kandidatur utemeljeno zavrnila. OVK je pravilno ugotovila, da je predlagateljeve kandidate za člane sveta KS veljavno s svojimi podpisi določilo le osem volivcev, v skladu s tretjim odstavkom 109. člena ZLV pa bi jih moralo najmanj deset.

OVK je pravilno ugotovila, da kandidatura ni določena z zadostnim številom podpisov desetih volivcev. Volja volivcev za določitev kandidata za člana sveta krajevne skupnosti s podpisovanjem volivcev mora biti izražena v skladu z zakonom (na seznamu, predvidenem v tretjem odstavku 109. člena ZLV, s podpisi h konkretni kandidaturi).

Tožnik ne nasprotuje ugotovitvi, da ob ponovnem odločanju ni prejel zadostnega števila glasov niti ne navaja posebnih razlogov zakaj meni, da odločitev štirih članov, ki so glasovali proti potrditvi mandata, niso pravilna. Glavne sestavine akta so v izpodbijanem sklepu navedene v zadostni meri in omogočajo presojo njegove zakonitosti.

Izpodbijani akt ima naravo odločitve v javnopravni zadevi iz 4. člena ZUP, kar pa pomeni, da je treba pri njegovi izdaji smiselno upoštevati pravila ZUP. Izpodbijani akt pa nima nobene obrazložitve, na podlagi katere bi bila možna presoja zakonitosti izpodbijanega akta, ampak tožena stranka dejstva, na podlagi katerih tožena stranka ni potrdila tožnikovega mandata navaja šele v odgovoru na tožbo, ki pa ni sestavni del izpodbijanega akta in z njim tožena stranka ne more odpraviti bistvenih pomanjkljivosti izpodbijanega akta.

Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti kot delov občine se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Glede kandidatov, ki kandidirajo za člane občinskih svetov, pa 68. a člen ZLV določa, da mora imeti kandidat stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta.

OVK je na podlagi originalne liste prisotnosti na volilni konvenciji stranke utemeljeno ugotovila, da na njej niso sodelovali vsaj trije člani stranke iz krajevne skupnosti. Po 4. odstavku 109. člena v povezavi z 51. členom ZLV morajo pri določanju kandidatov sodelovati najmanj 3 člani stranke, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti. OVK je zato utemeljeno ugotovila, da niso izpolnjeni zakonski pogoji določanja kandidatov po določbah 109. člena ZLV.

Pri določanju kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti zakon napotuje na uporabo 51. člena ZLV, ki določa, da politična stranka določi kandidate po postopku določenem z njenimi pravili. Glede sodelovanja članov stranke pri določanju kandidatov pa se ne uporablja pogoj iz 51. člena, temveč pogoj iz četrtega odstavka 109. člena, torej da morajo pri določanju kandidatov sodelovati najmanj 3 člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti. Po presoji sodišča je v volilnih postopkih praviloma potrebno izkazati pravno relevantna dejstva z listinami v originalu, vsekakor pa ne sme obstajati dvom v verodostojnost predloženih listin. Zaradi razlike med originalom in fotokopijo predloženega dokumenta ni mogoče upoštevati kot verodostojnega.

Za presojo izpodbijane odločbe je relevantna dokumentacija, ki jo je politična stranka v skladu z določbo drugega odstavka 72. člena ZLV predložila volilni komisiji ob vložitvi kandidatur oziroma liste kandidatov. Glede na to, da je predložila zapisnik o delu konvencije Območne organizacije AAA, ki je bila sklicana dne 21. 9. 2006, ter seznam prisotnih delegatov na navedeni konvenciji, so lahko samo ti dokumenti podlaga za preverjanje zakonitosti vloženih kandidatur. Iz navedenega razloga zato ni mogoče upoštevati predhodnih postopkov v zvezi z določanjem list kandidatov in ustrezne zastopanosti članov stranke pri tem. Po pravilih stranke se lahko sicer liste kandidatov za krajevne skupnosti določijo na zboru članov ali na konvenciji, vendar se je v obravnavanem primeru stranka odločila, da bo to storila na konvenciji, zato je potrebno v skladu z 2. odst. 72. člena ZLV upoštevati predloženi zapisnik konvencije AAA.

V obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj, po katerem mora najmanj vsak tretji kandidat na listi biti razporejen po spolu, saj so bili na sporni listi potem, ko je bila zavrnjena kandidatura ene od ženskih kandidatk, na mestih od četrtega do šestega zaporedoma navedeni trije moški, poleg tega na predloženi listi kandidatov ni bilo zastopanih najmanj 20 % žensk, saj je bila ženska le ena od šestih na listi. Samo spraševanje po telefonu in potem domnevno zavrnilni odgovor OVK glede možnosti dopolnjevanja že vloženih kandidatur za uspeh tega pritožbenega ugovora ne zadostuje. Predmeten pritožbeni ugovor bi lahko bil relevanten le v primeru, če bi pritožnik trdil in dokazal, da je poskušal še pred iztekom roka za vlaganje kandidatur vložiti spremenjeno oz. dopolnjeno listo kandidatur, pa mu je OVK to zavrnila.

Pri določanju kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, morajo pa sodelovati najmanj trije člani stranke, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti.

Sklep, s katerim je občinska volilna komisija pritožnika pozvala, da odpravi formalne pomanjkljivosti kandidature, je sklep procesne narave, s katerim ni bilo odločeno o pritožnikovih pravicah, temveč mu je bilo z njim naloženo, da občinski volilni komisiji dostavi formalno popolno dokumentacijo, na podlagi katere bo mogoče ugotoviti ali je kandidatura vložena v skladu z zakonom. Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 10. 2002 torej ni bilo odločeno o kakšni pravici pritožnika, pač pa je z njim OVK vzpostavljala dejansko podlago za odločanje o zakonitosti kandidature. Tako kot zoper sklep, s katerim je bil tožnik pozvan, da odpravi formalne pomanjkljivosti kandidature, po mnenju sodišča tudi zoper sklep, s katerim je OVK zavrgla tožnikovo pritožbo, pritožba na sodišče ni dovoljena, saj je ZLV ne predvideva kot samostojno pravno sredstvo. Zakonitost in pravilnost takšnih sklepov OVK glede odprave formalnih pomanjkljivosti kandidatur je mogoče izpodbijati le na podlagi 97. člena Zakona o lokalnih volitvah s pritožbo zoper odločbo OVK, s katero ta listo kandidatov zavrne. Ob predložitvi kandidatur mora občinska volilna komisija ugotoviti, ali je predložena kandidatura zakonita. Ob