96.a člen ZLV

V sklepu Up-716/18, Up-745/18 z dne 17. 5. 2018 je Ustavno sodišče RS poudarilo, da ni v neskladju z Ustavo, da se od političnih strank oziroma predlagateljev list pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Če ti ne ravnajo skrbno, zavrnitev kandidatne liste sicer pomeni poseg v volilno pravico, vendar ne zaradi ravnanja volilnih organov, temveč zaradi neskrbnosti predlagatelja liste. Pri presoji zakonitosti kandidatne liste pa je treba razlikovati položaj, ko predlagatelj predloži v potrditev listo kandidatov, ki že izhodiščno ne upošteva predpisanih pogojev, od položaja, ko je predlagatelj v potrditev predložil kandidatno listo, ki je te pogoje izpolnjevala, pa se je razmerje zastopanosti po spolu spremenilo zaradi kasneje ugotovljene neveljavnosti kandidature posameznega kandidata, ki je bila posledica izključno njegovega ravnanja in za katero predlagatelj liste ni mogel niti moral vedeti.

Sodna praksa Upravnega sodišča je izoblikovala ustaljeno stališče, da pomanjkljivost glede (ne)izvedbe tajnih volitev ni zgolj formalna (primerjaj npr. sodbe Upravnega sodišča II U 339/2010 z dne 18. 9. 2010, II U 336/2014 z dne 13. 9. 2014, II U 340/2014 z dne 14. 9. 2014 in III U 283/2014 z dne 24. 9. 2014). Dolžnost, da bi morala volilna komisija stranko, ki ob vložitvi kandidatne liste ne izkaže obstoja zakonskega pogoja, da so bili kandidati določeni s tajnim glasovanjem, pozvati na dopolnitev, pa ne izhaja niti iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnik.

Ugovor, ki je zoper odločitev o potrditvi liste kandidatov vložen, še preden je bila izdana odločitev o tem, ni dopusten. Drugačna razlaga bi izvotlila pomen roka, ki je določen za vložitev ugovora po 96. členu ZLV.

Pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi kandidature vloži vsak kandidat ali predstavnik kandidature, ne pa politična stranka. Ko gre za vprašanje, ali so kandidacijski postopki tekli v skladu s pravili stranke in ali so vložene kandidature (le) formalno pomanjkljive (ker pravilnost teka teh postopkov ob vložitvi list kandidatov ni izkazana), mora občinska volilna komisija postopati v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZLV in zahtevati od predlagatelja ustrezna pojasnila in odpravo pomanjkljivosti. Če se namreč ugotovi, da njihova odprava ne zahteva izvedbe novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku, gre za pomanjkljivosti, ki so formalne narave, in jih je mogoče odpraviti.

Drugi odstavek 56. člena ZVDZ se nanaša na odpravo formalnih pomanjkljivosti, ne pa tudi na odpravo vsebinskih nepravilnosti predlagane liste kandidatov. Lista kandidatov je bila nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov. V takem primeru gre za tako vsebinsko napako oziroma nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je po presoji sodišča tudi glede na roke za izvedbo volilnih opravil in tudi sicer ni mogoče več odpraviti. Pogoje iz 70.a člena ZLV je treba šteti kot materialne pogoje pri presoji zakonitosti liste kandidatov. V primeru neizpolnitve navedenih pogojev je zato dolžna volilna komisija v skladu z določbo 70.a. člen ZLV in prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti.

Z izpodbijano odločbo je toženka listo kandidatov v celoti zavrnila, ker je zaključila, da kandidatka pod zap. št. 2 ne izpolnjuje pogoja iz 68.a člena ZLV, ob zavrnitvi njene kandidature pa lista kandidatov ne izpolnjuje več pogoja iz 70.a člena ZLV. Vendar je toženka v odločbi zgolj kot naslov (stalnega prebivališča) omenjene kandidatke navedla njen naslov, kje in kako so opredeljene volilne enote pa ni pojasnila. Zaradi pomanjkljive obrazložitve zaključka, da omenjena kandidatka ne izpolnjuje pogoja iz 68.a člena ZLV, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti (kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP) ter presoditi, da je bilo za zadevo bistveno dejansko stanje s strani OKV pravilno ugotovljeno ter da je njena odločitev pravilna in zakonita.

Sklep občinske volilne komisije o določitvi volišč, katerega odpravo predlaga tožnik v tožbi, po svoji vsebini ne predstavlja katerega od aktov, ki jih je po citiranih določbah ZLV dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Določitev posameznih volišč pa tudi sicer ne predstavlja posamičnega akta, s katerim bi se urejala posamična razmerja, saj gre za eno od splošnih volilnih opravil, ki so potrebna za izvedbo volitev ali glasovanja na ravni občine. Zoper akt, s katerim občinska volilna komisija določi volišča, sodno varstvo v upravnem sporu ni predvideno niti z ZUS-1 niti z ZLV ali s katerim drugim zakonom.

Pojem „kandidat“ oziroma „predstavnik kandidature“, ko gre za pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi ugovora iz 96.a člena ZLV, zajema kandidata ali predstavnika druge kandidature. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za pritožbo v tem upravnem sporu. Znotraj 48 urnega roka Upravno sodišče ni prejelo pritožbe neposredno na sodišču ali preko elektronske pošte. Neposredno vložena vloga po sodni praksi v volilnih zadevah pomeni, da je vložena „pri pristojnem organu v roku 48 ur“,ne pa da je vložena na pošto.

Območna volilna komisija je dolžna takoj, ko prejme kandidaturo, preveriti, ali je vložena pravočasno in ali je določena v skladu z zakonom. V kolikor vsebuje formalne pomanjkljivosti, to so pomanjkljivosti, ki jih je mogoče z enostavnim popravkom in v kratkem roku popraviti, brez izvedbe novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku, kandidature ni mogoče zavrniti, ne da bi bil predlagatelj pred tem pozvan k odpravi pomanjkljivosti.

Ni mogoče s pritožbo na sodišče uveljavljati nezakonitosti potrjene liste kandidatov, ne da bi pred tem bil podan ugovor v smislu 96a člena ZLV. Vložitev ugovora je procesna predpostavka za vložitev pritožbe na sodišče. Aktivno legitimiran za vložitev ugovora je le predstavnik liste, ne pa kandidat ali volivec.

Predlagatelj je listi kandidatov priložil vse listine iz 72. člena ZLV, na podlagi katerih je toženka ugotovila, da sta bili listi kandidatov pravilno potrjeni na konvenciji stranke in da je bilo v skladu z internimi pravili stranke kandidaturi predloženo tudi pozitivno mnenje predsedstva stranke A. S tem pa je toženka v zadostni meri izpolnila dolžnost preverjanja pravilnosti postopka določitve liste kandidatov glede na pravila politične stranke. Ni namreč dolžnost toženke, da bi morala izven navedenega obsega ugotavljati, ali je bil celoten postopek določitve kandidatov v skladu s pravili stranke in to v odločbi tudi pojasnjevati. Takšna razlaga bi bila neskladna s kratkimi roki, določenimi v ZLV za odločitve volilne komisije.

Občinska volilna komisija v celoti ali deloma odpravi odločbo, s katero je v postopku potrjevanja list kandidatov potrdila listo kandidatov, če sama do roka za objavo potrjenih list kandidatov ali na podlagi ugovora predstavnika katerekoli liste kandidatov ugotovi, da je lista kandidatov sestavljena v nasprotju z ZLV. Občinska volilna komisija je ugotovila, da trije navedeni kandidati kandidirajo za volitve članov sveta krajevne skupnosti v volilni enoti, v kateri nimajo stalnega prebivališča. Zato je prvotno izdano odločbo o potrditvi kandidatur ob upoštevanju določbe 96.a člena ZLV, ustrezno spremenila tako, da je kandidaturo navedenih treh kandidatov zavrnila. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je nepravilnost številk volilnih enot posledica uradnih objav Občine Radenci, kar je pojasnjeno v odgovoru na pritožbo, o tem pa se je prepričalo tudi sodišče z vpogledom na spletno stran Občine Radenci. Ker ni šlo za formalne pomanjkljivosti, tožena stranka pritožnika ni bila dolžna pozivati na odpravo pomanjkljivosti. Določba 68.a člena ZLV je jasna: kandidat mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira. Gre za materialni pogoj, ki ga ni mogoče kasneje sanir

Ključno vprašanje tega spora je, kako je treba razlagati pojem „kandidat“ iz prvega odstavka 96. člena ZLV: ali so mišljeni samo kandidati na tisti listi, v zvezi s katero vlagatelj ugovora uveljavlja nepravilnosti, ali pa je treba v krog upravičencev šteti kandidate na katerikoli listi, ki so v istem postopku kandidiranja. Če bi zakonodajalec hotel omejiti mehanizme za varstvo volilne pravice samo na kandidate liste, pri kateri naj bi bile podane nepravilnosti, bi to tudi določil, pa ni. Takšna razlaga je skladna tudi z mednarodnimi standardi na obravnavanem področju.

Določilo 96. a člena ZLV glede upravičenega vlagatelja ugovora zoper potrjeno kandidaturo za župana na podlagi 108. člena ZLV je treba smiselno razlagati tako, da lahko tak ugovor vloži le kandidat, ki je tudi sam kandidiral za župana. V obravnavanem primeru je bil pritožnik kandidat za člana občinskega sveta in ne kandidat za župana, zato je volilni organ pravilno ugotovil, da ugovora ni vložila upravičena oseba, ter ga zavrgel na podlagi 240. člena ZUP, ki se smiselno uporablja glede vprašanj, ki niso urejena z ZLV.

Tožnik se ne more z uspehom sklicevati na to, da mu seznam liste kandidatov ni bil vročen, saj 96.a člen ZLV začetek teka roka za vložitev ugovora veže na dan objave seznama list kandidatov.