Zakon o lokalnih volitvah (ZLV)

Ta zakon ureja volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Volitve predstavnikov občin v pokrajinske svete in v ustrezne organe drugih širših lokalnih skupnosti urejajo občine s svojimi predpisi v skladu s sporazumom oziroma drugim aktom o povezavi z drugimi občinami v pokrajino ali drugo širšo lokalno skupnost.

Člani občinskih svetov, župani in člani svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.

Stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine.

Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima pod pogoji iz prvega odstavka tega člena tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico voliti člana občinskega sveta imajo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena tudi tujci, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Volilno pravico iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ima volivec v občini, v kateri ima stalno prebivališče.

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta – predstavnika italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti imajo pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico.

Volilna pravica se evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom. Volilna pravica državljanov za volitve predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti se evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov – pripadnikov teh narodnih skupnosti. Volilna pravica državljanov za volitve predstavnika romske skupnosti se evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov – pripadnikov te skupnosti. Glede vodenja evidence volilne pravice, sestavljanja občinskih volilnih imenikov in drugih vprašanj v zvezi z evidenco volilne pravice, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o evidenci volilne pravice.

Člani občinskih svetov se volijo po večinskem načelu (večinske volitve) ali proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve). Če šteje občinski svet manj kot 12 članov, se člani občinskega sveta volijo po večinskem načelu. Če šteje občinski svet 12 ali več članov, se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem načelu. Za ugotovitev števila članov občinskega sveta iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter za določanje volilnih enot in števila članov občinskega sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti, se ne upošteva števila članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti.

Člani občinskega sveta – predstavniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti se volijo po večinskem načelu. Člani občinskega sveta – predstavniki romske skupnosti se volijo po večinskem načelu.

Pri volitvah po večinskem načelu se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.

Če se v volilni enoti voli en član občinskega sveta in sta dva kandidata dobila enako največjo število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb. Če se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.

Pri proporcionalnih volitvah se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. Če se glasuje o listah kandidatov, volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Volivec lahko na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas). Volivec lahko da preferenčni glas samo enemu kandidatu z liste.

Če se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (D'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Če se glasuje o listah kandidatov po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.

Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah po prejšnjem členu, se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko mandatov bi pripadalo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od ena do skupnega števila mandatov. Istoimenskim listom iz prejšnjega odstavka se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem odstavku, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah.

Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi mandatov na ravni občine po prejšnjem členu, se dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti iz 15. člena tega zakona.

Če sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju najvišjih količnikov, odloči o dodelitvi mandatov med dvema listama žreb. Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, kolikor število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi. Če sta zadnja dva kandidata z liste kandidatov, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število preferenčnih glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.

Za večinske volitve članov občinskega sveta se v občini oblikujejo volilne enote. Če občinski svet ne šteje več kot sedem članov, se lahko vsi člani občinskega sveta volijo v občini kot eni volilni enoti.

Volilne enote se oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Če je območje občine razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, obsega volilna enota območje ene ali več takih skupnosti ali dela take skupnosti. Če območje občine ni razdeljeno na skupnosti iz prejšnjega odstavka, obsega volilna enota območje enega ali več naselij ali dela naselja.

Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti voli en član občinskega sveta. Če je to smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, se lahko v volilni enoti voli tudi več članov občinskega sveta, vendar ne več kot trije.

Za proporcionalne volitve članov občinskega sveta se v občini lahko oblikujejo volilne enote. Volilne enote za proporcionalne volitve se oblikujejo v skladu z 20. členom tega zakona in tako, da se v vsaki volilni enoti voli najmanj pet članov občinskega sveta. Če občina ni razdeljena na volilne enote, se za volilno enoto šteje območje občine.

Volilna enota za volitve članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter volilna enota za volitve članov občinskega sveta predstavnikov romske skupnosti je območje občine.

Splošne volitve v občinske svete so redne in predčasne. Redne volitve v občinske svete se opravijo vsako četrto leto. Predčasne volitve v občinske svete se opravijo, če se občinski svet razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe. Predčasne volitve se opravijo tudi, če hkrati odstopi večina članov občinskega sveta.

Redne volitve v občinske svete se opravijo najprej dva meseca in najpozneje zadnjo nedeljo ali drug dela prost dan pred potekom štirih let od prejšnjih rednih volitev v občinske svete. V primeru podaljšanja mandatne dobe se ta rok šteje od dneva izteka podaljšane mandatne dobe. Predčasne volitve v občinski svet se opravijo najpozneje dva meseca po razpustu občinskega sveta.

Redne volitve v občinske svete razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Predčasne volitve v občinski svet v primeru iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona razpiše občinska volilna komisija. Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Redne volitve v občinske svete se razpišejo najprej 135 dni pred potekom štirih let od prejšnjih rednih volitev v občinske svete. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 in ne manj kot 60 dni. Predčasne volitve v občinske svete se razpišejo najkasneje v 20 dneh po razpustu občinskega sveta. Predčasne volitve se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa volitev.

V aktu o razpisu volitev se določi dan razpisa volitev in dan glasovanja. Z dnem, ki je določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila. Za dan glasovanja se določi nedelja ali drug dela prost dan.

Če članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve.

Če preneha mandat članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata. Če kandidat, ki bi po tem zakonu postal član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe, v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Če tudi noben kandidat s te liste kandidatov v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se opravijo nadomestne volitve. Nadomestne volitve se opravijo tudi, če članu občinskega sveta, v primeru iz prvega odstavka tega člena, preneha mandat, ker je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata.

Nadomestne volitve se ne opravijo, če članu občinskega sveta preneha mandat manj kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe občinskega sveta, razen če občinski svet odloči drugače. Na nadomestnih volitvah se član občinskega sveta izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta.

Nadomestne volitve razpiše občinska volilna komisija najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi občinskega sveta o prenehanju mandata. Nadomestne volitve se opravijo v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat. Nadomestne volitve se opravijo po večinskem načelu. Na nadomestnih volitvah je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov. Nadomestne volitve se opravijo po določbah tega zakona, kolikor ni v tem členu drugače določeno.

Volitve v občinske svete vodijo in izvajajo občinske volilne komisije. Določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev opravlja tudi Republiška volilna komisija. Za volitve članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter članov občinskega sveta – predstavnikov romske skupnosti se imenuje posebna občinska volilna komisija. Če se pri proporcionalnih volitvah člani občinskega sveta volijo po volilnih enotah , se lahko imenujejo volilne komisije volilnih enot.

Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori. Za vsako volišče se imenuje najmanj en volilni odbor.

Občinsko volilno komisijo in volilno komisijo volilne enote sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov.

V posebni občinski volilni komisiji za izvolitev članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti morata biti vsaj en član in en namestnik člana pripadnika narodne skupnosti oziroma romske skupnosti.

Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini. Politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani lahko najpozneje v desetih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanja predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov občinski volilni komisiji.

Občinsko volilno komisijo in volilne komisije volilnih enot v občini imenuje občinski svet, volilne odbore pa občinska volilna komisija. Volilne komisije se imenujejo za štiri leta, volilni odbori pa za vsake volitve. Če bi članom volilnih komisij prenehal mandat v času po razpisu volitev, se jim mandat podaljša do konca volitev.

Občinska volilna komisija in volilna komisija volilne enote imata tajnika, ki ga imenujeta na predlog občinske uprave.

Republiška volilna komisija: 1. skrbi za enotno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na volilne postopke; 2. daje občinskim volilnim komisijam strokovna navodila v zvezi z izvajanjem tega zakona; 3. predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona; 4. določa enotne standarde, za volilni, material in določa druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil; 5. opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.

Občinska volilna komisija: 1. skrbi za zakonitost volitev v občinski svet; 2. potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov; 3. določa volišča; 4. imenuje volilna odbore; 5. ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri člani občinskega sveta so izvoljeni ter daje poročila o izidu volitev; 6. opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami; 7. opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.

Volilna komisija volilne enote: 1. opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami; 2. ugotavlja izid glasovanja v volilni enoti.

Volilni odbor na volišču: 1. vodi glasovanje na volišču; 2. ugotavlja izid glasovanja na volišču.

Državni in občinski organi so dolžni pomagati volilnim organom pri njihovem delu ter jim na njihovo zahtevo dati podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.

Glede oblikovanja in načina dela volilnih organov, ki s tem zakonom niso urejena, veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Volilni organi za lokalne volitve so samostojni in neodvisni organi lokalnih skupnosti. Funkcija članov volilnih organov je častna. Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih ob vsakih volitvah pravico do enkratnega nadomestila. Nadomestilo se izplača na podlagi odločbe o imenovanju. Predsednik občinske volilne komisije in njegov namestnik ter tajnik imajo ob vsakih splošnih volitvah pravico do nadomestila v višini povprečnega mesečnega izplačila plačila za poklicno opravljanje funkcije župana oziroma funkcije podžupana v občini. Člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki imajo pravico do nadomestila v višini dvajset odstotkov povprečnega mesečnega izplačila plačila za poklicno opravljanje funkcije župana. Pravico do ustreznega nadomestila imajo tudi predsednik in člani posebne občinske volilne komisije iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona. Predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki imajo ob vsakem glasovanju pravico do nadomestila v znesku dveh dnevnic za službeno pot v državi, ki traja nad 12 ur, do katere so upravičeni zaposleni v občinski upravi.

Pri delu občinske volilne komisije so lahko navzoči predstavniki kandidatov in list kandidatov. Pri delu volilnih odborov in volilnih komisij volilnih enot so lahko navzoči zaupniki kandidatov in list kandidatov. Predstavniki in zaupniki kandidatov in list kandidatov lahko opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti.

Predstavnika kandidata oziroma liste kandidatov določi predlagatelj kandidata oziroma liste ob predložitvi kandidature oziroma liste kandidatov občinski volilni komisiji. Imena zaupnika kandidata oziroma liste kandidatov sporoči predstavnik kandidata oziroma liste občinski volilni komisiji oziroma volilni komisiji volilne enote najkasneje pet dni pred dnem glasovanja. Predstavnik oziroma zaupnik kandidata oziroma liste kandidatov ne sme biti kandidat. Zaupnik kandidata oziroma liste kandidatov je lahko samo oseba, ki je vpisana v evidenco volilne pravice v občini.

Kandidate za člane občinskega sveta, ki se volijo po večinskem načelu, določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti.

Kandidate za člane občinskega sveta, predstavnike italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, določijo volivci – pripadniki narodne skupnosti v občini s podpisi najmanj 15 volivcev. Kandidate za člane občinskega sveta – predstavnike romske skupnosti določijo volivci – pripadniki romske skupnosti v občini, s podpisi najmanj 15 volivcev ali organ društvene organizacije Romov v občini.

Vsaka politična stranka v občini lahko določi kandidate za člane občinskega sveta v vsaki volilni enoti. V posamezni volilni enoti lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.

Politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem.

(črtan)

Volivci določajo kandidate s podpisovanjem.

Kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 2% od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne več kot 2500.

Vsaka skupina volivcev iz prejšnjega člena lahko v posamezni volilni enoti določi največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

Liste kandidatov za člane občinskega sveta, ki se volijo po proporcionalnem načelu, določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti.

Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.

Vsaka politična stranka v občini lahko določi po eno listo kandidatov v vsaki volilni enoti. Politična stranka določi listo oziroma liste kandidatov po pravilih, ki so določena v 51. členu tega zakona.

Listo kandidatov v volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 2% od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne več kot 2500. Vsaka skupina volivcev lahko določi le eno listo kandidatov. Kandidat mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta.

Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov.

Za vsako kandidaturo je potrebno pisno soglasje kandidata. Soglasje kandidata je nepreklicno.

Politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Določba prvega odstavka tega člena ne velja za kandidatne liste, na katerih so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.

Vsak volivec lahko da podporo s podpisom samo enemu predlogu kandidatov, ki se volijo po večinskem načelu, ali samo eni listi kandidatov.

Kandidatura oziroma lista kandidatov mora vsebovati oznako volilne enote, ime predlagatelja, ime liste kandidatov, osebne podatke kandidatov: ime in priimek, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja, naslov stalnega prebivališča, ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. Kandidaturi oziroma listi kandidatov morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov in s tem zakonom določeno najmanjše število podpisov volivcev na predpisanih obrazcih. Kandidaturi oziroma listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, morajo biti priložena tudi pravila politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov in zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov.

Če je predlagatelj kandidature oziroma liste kandidatov skupina volivcev, se kot ime predlagatelja navede ime in priimek enega izmed teh volivcev z dodatkom in skupina volivcev. Ime predlagatelja se šteje tudi za ime liste, če volivci niso določili drugega imena liste.

Kandidature oziroma liste kandidatov se predložijo občinski volilni komisiji najpozneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja do 19. ure. Glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov, določanja seznamov potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov in njihove objave se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Glede organizacije in dela na voliščih ter glasovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Volišča določi občinska volilna komisija.

Občinska volilna komisija obvesti volivce o dnevu glasovanja in o volišču, kjer so vpisani v volilni imenik.

Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem dnem, vendar ne prej kot pet dni in ne kasneje kot dva dni pred dnevom glasovanja, na posebnem volišču na sedežu občinske volilne komisije.

Volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu in volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje sedem dni pred dnem glasovanja.

Za lokalne volitve ne veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, ki se nanašajo na glasovanje po pošti v tujini in na glasovanje pri diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije.

Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja.

Glasovnica za večinske volitve vsebuje: - oznako občine in oznako volilne enote, - zaporedne številke ter priimke in imena kandidatov po seznamu, ter ime predlagatelja, - navodilo o načinu glasovanja. Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imeni kandidatov, za katere glasuje. Volivec lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor se voli članov občinskega sveta v občini oziroma v volilni enoti.

Glasovnica za proporcionalne volitve, pri katerih se glasuje o listah kandidatov, vsebuje: - oznako občine in oznako volilne enote, - zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki listi pa prostor za vpis preferenčnega glasu za posameznega kandidata na listi, - navodilo o načinu glasovanja. Volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, pa vpiše v za to določen prostor pri listi zaporedno številko kandidata z liste, ki mu daje preferenčni glas.

Glede ugotavljanja izida glasovanja na volišču in glede ugotavljanja volilnih izidov v volilni enoti in v občini se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Pri ugotavljanju volilnega izida večinskih volitev volilna komisija volilne enote oziroma občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in kateri kandidati so izvoljeni.

Pri ugotavljanju volilnega izida proporcionalnih volitev, pri katerih se glasuje o listah kandidatov, volilna komisija volilne enote oziroma občinska volilna komisija ugotovi, koliko glasov je dobila posamezna lista kandidatov, koliko mandatov pripada posamezni listi in kateri kandidati s posameznih list kandidatov so izvoljeni.

Kadar se pri proporcionalnih volitvah delijo mandati v volilni enoti in na ravni občine, občinska volilna komisija ugotovi, koliko mandatov se dodeli istoimenskim listam kandidatov na ravni občine in kateri kandidati so izvoljeni.

Izid glasovanja po pošti ugotavlja občinska volilna komisija, pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja.

Volilni odbor na volišču pošlje zapisnik o svojem delu in drugi volilni material volilni komisiji volilne enote ali občinski volilni komisiji najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja do 12. ure. Volilna komisija volilne enote pošlje zapisnik o svojem delu in drug volilni material občinski volilni komisiji najpozneje četrti dan po dnevu glasovanja.

Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu volitev v občini in ga pošlje županu najpozneje šesti dan po dnevu glasovanja. Občinska volilna komisija pošlje poročilo o izidu volitev v občini tudi Republiški volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oziroma list kandidatov. Izid volitev v občini objavi občinska volilna komisija v občinskem uradnem glasilu.

Občinska volilna komisija izda izvoljenim kandidatom za člane občinskega sveta potrdilo o izvolitvi.

Naknadne volitve se opravijo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je določen za glasovanje. Naknadne volitve razpiše občinska volilna komisija. Naknadne volitve se morajo opraviti najkasneje v 30 dneh od dneva, ki je bil določen za glasovanje na splošnih oziroma nadomestnih volitvah.

Ponovne volitve se opravijo, če občinska volilna komisija zaradi nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču in odredi ponovne volitve.

Ponovne volitve se opravijo tudi v primeru, če občinski svet ne potrdi mandata člana občinskega sveta oziroma če sodišče na podlagi pritožbe razveljavi potrditev mandata člana občinskega sveta in občinska volilna komisija ugotovi, da je zaradi tega potrebno opraviti ponovne volitve.

Ponovne volitve razpiše občinska volilna komisija. Ponovne volitve na podlagi obstoječih kandidatur se opravijo najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa ponovnih volitev. Ponovne volitve na podlagi novih kandidatur se opravijo najkasneje v dveh mesecih od dneva razpisa ponovnih volitev.

Zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ima vsak kandidat oziroma predstavnik kandidature ali liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji. Ugovor se lahko vloži do roka, določenega za predložitev liste kandidatov. Občinska volilna komisija odloči o ugovoru v postopku potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov. O ugovoru mora odločiti najpozneje v 48 urah od izteka roka za predložitev kandidatur oziroma list kandidatov.

Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz prejšnjega člena, lahko vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče mora odločiti o pritožbi najpozneje v 48 urah po prejemu pritožbe.

Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora ima vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji. Ugovor se lahko vloži najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja. Občinska volilna komisija mora odločiti o ugovoru najpozneje četrti dan od dneva glasovanja.

Če občinska volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno. Če občinska volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri delu volilne komisije volilne enote, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, sama ugotovi izid volitev v volilni enoti.

Zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet, razen v primeru nadomestnih volitev iz 30. člena tega zakona, kjer ima pravico do pritožbe samo predstavnik liste kandidatov. Pritožbo lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta. Pritožbo, ki se nanaša na nadomestne, naknadne ali ponovne volitve, pa lahko vloži najpozneje v 15 dneh od dneva teh volitev. Občinski svet odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta.

Če občinski svet pritožbi ne ugodi, pritožnik lahko v osmih dneh od dneva prejema obvestila, vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore. Sodišče odloči o pritožbi v 30 dneh od dneva vložitve pritožbe.

V primerih iz prejšnjega člena in 97. člena tega zakona sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Sodišče odloča ob primerni uporabi določb zakona o upravnih sporih.

Pravico voliti župana ima vsak volivec, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Pravico biti voljen za župana ima oseba iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.

Redne volitve županov se opravijo hkrati z rednimi volitvami v občinske svete. Redne volitve županov razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.

Nadomestne volitve župana se opravijo, če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe. Nadomestne volitve župana razpiše občinska volilna komisija.

Glede določanja kandidatov za župana veljajo smiselno določbe tega zakona o kandidiranju za večinske volitve v občinski svet. Kadar določa kandidata za župana skupina volivcev, se glede števila potrebnih podpisov volivcev za določitev kandidata uporablja določba prvega odstavka 68. člena tega zakona, ob upoštevanju, da je volilna enota za volitve župana občina.

Za župana je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov. Če noben kandidat ni dobil večine glasov, se opravi drugi krog volitev med kandidatom, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog volitev določi z žrebom. Na glasovnici sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov v prvem krogu volitev. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom. Drugi krog rednih volitev razpiše Republiška volilna komisija, drugi krog vseh ostalih volitev pa občinska volilna komisija. Drugi krog volitev se opravi najkasneje 21 dni po prvem krogu volitev.

Glede vprašanj, ki v tem oddelku niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o volitvah v občinske svete.

Za volitve članov svetov četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet. Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti kot delov občine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Ne glede na 54. člen tega zakona kandidate za člane sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj desetih volivcev. Podpisi se dajejo na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča. Podatke v seznamu podpisnikov overi organ, ki vodi evidenco volilne pravice. Politična stranka določi kandidate za člane sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti po postopku, določenem v 51. členu tega zakona. Pri določanju kandidatov morajo sodelovati najmanj trije člani stranke, ki imajo volilno pravico iz zadnjega odstavka tega člena. Volilne enote določi organ lokalne skupnosti, ki je z zakonom pristojen za določitev števila članov organa ožjega dela skupnosti. Volilne enote se določijo tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne, vaške ali četrtne skupnosti v svetu te skupnosti. Volilno pravico imajo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni, vaški oziroma četrtni skupnosti.

Redne volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete. Če traja mandatna doba sveta krajevne, vaške ali četrtne skupnosti dve leti, se vsake druge redne volitve v svete teh skupnosti opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete. Nadomestne volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se opravijo, ko preneha mandat najmanj tretjini članov sveta.

Volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti razpiše župan. Če se krajevna, vaška ali četrtna skupnost ustanovi po opravljenih rednih volitvah, se prve volitve v svet krajevne, vaške ali četrtne skupnosti opravijo po določbah tega zakona o predčasnih volitvah v občinski svet.

Volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti vodijo in izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije teh skupnosti. Glede pristojnosti občinskih volilnih komisij pri volitvah v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo 41. člen in druge določbe tega zakona, ki določajo pristojnosti občinskih volilnih komisij, glede pristojnosti volilnih komisij krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti pa se smiselno uporabljajo 42. člen in druge določbe tega zakona, ki določajo pristojnosti volilnih komisij volilnih enot. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka občinski svet lahko določi, da volilne odbore imenujejo volilne komisije krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Občinski svet lahko tudi natančneje razmeri pristojnosti občinske volilne komisije in volilnih komisij krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti glede opravljanja in vodenja neposrednega tehničnega dela v zvezi z volitvami.

Volilno komisijo krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki se imenujejo izmed volivcev s stalnim prebivališčem v tej skupnosti. Volilno komisijo krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti imenuje svet te skupnosti. Za prve volitve sveta novo ustanovljene skupnosti imenuje volilno komisijo take skupnosti občinska volilna komisija.

Glede vprašanj, ki v tem oddelku niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o volitvah v občinske svete.

Referendumi o oblikovanju novih občin se izvedejo do konca maja 1994. Na podlagi izvedenih referendumov se z zakonom ustanovijo nove občine do konca julija 1994. Volitve v občinske svete in volitve županov ter konstituiranje občinskih svetov v novih občinah se opravi najpozneje do 31. 12. 1994.

Število članov prvega občinskega sveta se določi v zakonu o ustanovitvi občin. Število članov občinskega sveta se določi glede na število prebivalcev v občini, tako da občinski svet šteje naslednje število članov: 7 do 11 članov v občini z do 3.000 prebivalcev, 12 do 15 članov v občini z do 5.000 prebivalcev, 16 do 19 članov v občini z do 10.000 prebivalcev, 20 do 23 članov v občini z do 15.000 prebivalcev, 24 do 27 članov v občini z do 20.000 prebivalcev, 28 do 31 članov v občini z do 30.000 prebivalcev, 32 do 35 članov v občini s preko 30.000 prebivalcev, 36 do 45 članov v občini s preko 100.000 prebivalcev. V narodnostno mešanih občinah imata narodni skupnosti v občinskih svetih desetino skupnega števila članov občinskega sveta oziroma najmanj enega.

Občinske skupščine na predlog izvršnih svetov v petih dneh po uveljavitvi zakona o ustanovitvi občin sprejmejo odloke o določitvi volilnih enot in imenujejo občinske volilne komisije. Če tega ne storijo, sprejmejo odloke o določitvi volilnih enot volilne komisije referendumskih območij, ki tudi opravijo naloge občinskih volilnih komisij. V tem primeru republiška volilna komisija lahko po potrebi spremeni sestavo volilnih komisij referendumskih območij.

Prvo sejo na prvih volitvah izvoljenega občinskega sveta skliče predsednik občinske volilne komisije najpozneje v 20 dneh po njegovi izvolitvi.

Prve redne volitve županov se opravijo hkrati s prvimi rednimi volitvami v občinske svete.

Prve volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se opravijo v enem letu po uveljavitvi statuta občine.

Z dnem uveljavitve tega zakona nehajo veljati določbe zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/90 in 45/90), ki se nanašajo na nadomestne volitve delegatov zborov skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.