iuris
§ zakonZakon o lokalnih volitvah · ZLV · velja od 15. 1. 1994

73. člen ZLV

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 1. 2019Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep I Up 3/2019Vrhovno sodišče RS · 2019

    Okoliščine in dokazi, s katerimi pritožnik utemeljuje dovoljenost obnove sodnega postopka niso povezani z dejanskim stanjem, na katerem temelji sodba, ampak z nasprotovanjem pravnim stališčem sodišča prve stopnje o tem, kakšna je zakonsko skladna opredelitev predlagatelja liste kandidatov in kdaj je lista kandidatov obremenjena s pomanjkljivostjo, ki jo je treba (in jo je mogoče) odpraviti. Ker napačna uporaba materialnega prava po določbah ZUS-1 ni obnovitveni razlog, niso upoštevne niti s tem povezane trditve in dokazi zanje.

  • UPRS Sodba IV U 175/2018-6Upravno sodišče RS · 2018

    V predmetni zadevi so nesporno podane zakonske zahteve za določitev imena predlagatelja kandidatnih list, katerim pritožnik ni zadostil. Tako sodišče ocenjuje, da ni utemeljen pritožbeni ugovor o nesorazmernem ravnanju tožene stranke, ko je zavrnila predmetne liste kandidatov, ker le-te nesporno niso bile skladne z določili relevantnih zakonskih določil, tožena stranka pa je ravnala tako, kot je njena zakonska dolžnost, pri čemer je pritožnika predhodno pozvala na odpravo formalnih pomanjkljivosti, v pozivu pa opisala pravno podlago in vsebino relevantnega zakonskega določila ter celo navedla, kakšno je lahko primeroma poimenovanje predlagateljev v primeru interesno povezanih skupin volivcev.

  • UPRS Sodba I U 2151/2018-5Upravno sodišče RS · 2018

    Organ je v izpodbijani odločbi določbo 73. člena Zakona o lokalnih volitvah razlagal in uporabil restriktivno, za kar pa v obravnavanem primeru ni imel zakonite oziroma upravičene podlage. V navedeni določbi je namreč zakonodajalec predpisal, da ime liste "določijo" volivci. Namen te določbe je, da je za volivce povsem razumljivo in transparentno, katera politična stranka oziroma skupina volivcev predlaga listo kandidatov, da ne bi bili volivci zavedeni, da določeno listo kandidatov podpirajo oziroma vlagajo bodisi določene politične stranke, bodisi skupina volivcev, čeprav v resnici temu ne bi bilo tako.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 2. 2026
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 20. 2. 2006 · trenutno
  2. 7. 1. 1994 – 19. 2. 2006

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 1. 2019
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • VSRS Sklep I Up 3/2019
    Vrhovno sodišče RS · 23. 1. 2019

    Okoliščine in dokazi, s katerimi pritožnik utemeljuje dovoljenost obnove sodnega postopka niso povezani z dejanskim stanjem, na katerem temelji sodba, ampak z nasprotovanjem pravnim stališčem sodišča prve stopnje o tem, kakšna je zakonsko skladna opredelitev predlagatelja liste kandidatov in kdaj je lista kandidatov obremenjena s pomanjkljivostjo, ki jo je treba (in jo je mogoče) odpraviti. Ker napačna uporaba materialnega prava po določbah ZUS-1 ni obnovitveni razlog, niso upoštevne niti s tem povezane trditve in dokazi zanje.

  • UPRS Sodba IV U 175/2018-6
    Upravno sodišče RS · 29. 10. 2018

    V predmetni zadevi so nesporno podane zakonske zahteve za določitev imena predlagatelja kandidatnih list, katerim pritožnik ni zadostil. Tako sodišče ocenjuje, da ni utemeljen pritožbeni ugovor o nesorazmernem ravnanju tožene stranke, ko je zavrnila predmetne liste kandidatov, ker le-te nesporno niso bile skladne z določili relevantnih zakonskih določil, tožena stranka pa je ravnala tako, kot je njena zakonska dolžnost, pri čemer je pritožnika predhodno pozvala na odpravo formalnih pomanjkljivosti, v pozivu pa opisala pravno podlago in vsebino relevantnega zakonskega določila ter celo navedla, kakšno je lahko primeroma poimenovanje predlagateljev v primeru interesno povezanih skupin volivcev.

  • UPRS Sodba I U 2151/2018-5
    Upravno sodišče RS · 24. 10. 2018

    Organ je v izpodbijani odločbi določbo 73. člena Zakona o lokalnih volitvah razlagal in uporabil restriktivno, za kar pa v obravnavanem primeru ni imel zakonite oziroma upravičene podlage. V navedeni določbi je namreč zakonodajalec predpisal, da ime liste "določijo" volivci. Namen te določbe je, da je za volivce povsem razumljivo in transparentno, katera politična stranka oziroma skupina volivcev predlaga listo kandidatov, da ne bi bili volivci zavedeni, da določeno listo kandidatov podpirajo oziroma vlagajo bodisi določene politične stranke, bodisi skupina volivcev, čeprav v resnici temu ne bi bilo tako.

  • UPRS Sodba I U 2126/2018-14
    Upravno sodišče RS · 23. 10. 2018

    Morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov je treba presojati z vidika možnosti čim bolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka. Tožena stranka je razlago določbe drugega odstavka 52. člena ZVDZ povezala - oziroma jo je postavila celo v razmerje odvisnosti - z določbo prvega odstavka tega člena, ki pravi, da je „ime liste kandidatov, ki jo je vložila politična stranka, ime politične stranke.“ Ta določba ne pomeni, da mora biti tudi ime „skupne liste“ enako imenu dveh ali več političnih strank, ki vložijo skupno kandidaturo. Že iz besedila prvega odstavka 52. člena ZVDZ izhaja, da ime liste ni nujno identično z imenom politične stranke. Če je zakonodajalec predpisal, da ime skupne liste kandidatov „določijo“ dvoje ali več političnih strank, je jasno, da ime skupne liste ni odvisno od tega, kar določa prvi odstavek 52. člena ZVDZ, ampak je ime skupne liste odvisno od odločitve političnih strank, pri čemer pa stranke veže legitimen namen določbe drugega odstavka 52. člena ZVDZ. Namen te določbe pa je da je

  • UPRS sodba I U 1714/2014
    Upravno sodišče RS · 17. 11. 2014

    Tožnik se je z ugotovitvijo OVK, da gre za istoimensko listo v dveh volilnih enotah, sicer res lahko seznanil šele iz poročila OVK, vendar pa je šlo zgolj za nepravilnost v postopku določanja seznamov potrjenih kandidatnih list (nepravilno povzet podatek o imenu potrjenih list kandidatov). Iz volilnih spisov pa nedvoumno izhaja, da je šlo za enoimensko listo. Taka nepravilnost zato vpliva na razdelitev mandatov ni mogla imeti.

  • UPRS sodba U 395/2008
    Upravno sodišče RS · 30. 6. 2008

    Kratice imena stranke ni mogoče uporabiti v imenu liste kandidatov, ki jo vložijo volivci, ne glede na to, ali je stranka, ki bi lahko bila zaradi tega prizadeta, uporabo svojega imena ali kratice dopustila. Uporaba kratice politične stranke v imenu kandidatne liste je formalna pomanjkljivost, zato bi morala občinska volilna komisija takoj pozvati predlagatelja, da navedeno pomanjkljivost odpravi. V primeru, da je predlagatelj ne bi odpravil, pa samo zaradi kratice stranke v imenu liste kandidatov, kandidatne liste ne bi smela zavrniti, ampak bi morala šteti, da se za ime liste šteje ime in priimek predlagatelja liste kandidatov.