4. člen ZLV

Sodišče sodi, da nepredložitev liste kandidatov za volitve v volilni enoti (pač pa zgolj predložitev soglasij kandidatov in podpor volivcev) ni administrativna, pač pa vsebinska napaka. Formalne pomanjkljivosti so le tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov, medtem ko so tiste, ki terjajo vsebinsko ponovitev volilnih opravil, vsebinske pomanjkljivosti. Vložitev liste kandidatov je volilno opravilo, saj brez vložitve liste kandidatov ni mogoče kandidirati na volitvah, hkrati pa je pravilno in pravočasno vložena lista kandidatov prvi pogoj za presojo zakonitosti kandidature.

Formalne pomanjkljivosti so le tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov, medtem ko so tiste, ki terjajo vsebinsko ponovitev volilnih opravil, vsebinske pomanjkljivosti. V obravnavanem primeru je bila na listo kandidatov v drugi volilni enoti uvrščena kandidatka, ki v tej volilni enoti nima stalnega bivališča in ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko kandidirala v tej volilni enoti. Tako napako pa bi bilo mogoče odpraviti le tako, da bi se ponovil celoten postopek kandidiranja kandidatov v tej volilni enoti.

Z izpodbijano odločbo je toženka listo kandidatov v celoti zavrnila, ker je zaključila, da kandidatka pod zap. št. 2 ne izpolnjuje pogoja iz 68.a člena ZLV, ob zavrnitvi njene kandidature pa lista kandidatov ne izpolnjuje več pogoja iz 70.a člena ZLV. Vendar je toženka v odločbi zgolj kot naslov (stalnega prebivališča) omenjene kandidatke navedla njen naslov, kje in kako so opredeljene volilne enote pa ni pojasnila. Zaradi pomanjkljive obrazložitve zaključka, da omenjena kandidatka ne izpolnjuje pogoja iz 68.a člena ZLV, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti (kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP) ter presoditi, da je bilo za zadevo bistveno dejansko stanje s strani OKV pravilno ugotovljeno ter da je njena odločitev pravilna in zakonita.

Ni v neskladju z Ustavo RS, da se od političnih strank oziroma predlagateljev list pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Če ti ne ravnajo skrbno, zavrnitev kandidatne liste sicer pomeni poseg v volilno pravico, vendar ne zaradi ravnanja volilnih organov, temveč zaradi neskrbnosti predlagatelja liste. Za to pa ne more odgovarjati volilna komisija, ki tudi ne sme sama brez izrecne zakonske podlage posegati v kandidatno listo. Pri tem je pri presoji zakonitosti kandidatne liste treba razlikovati položaj, ko predlagatelj predloži v potrditev listo kandidatov, ki že izhodiščno ne upošteva predpisanega deleža kandidatov po spolu, od položaja, ko je predlagatelj v potrditev predložil kandidatno listo, ki je ta pogoj izpolnjevala, pa se je razmerje zastopanosti po spolu spremenilo zaradi kasneje ugotovljene neveljavnosti kandidature posameznega kandidata, ki je bila posledica izključno njegovega ravnanja in za katero predlagatelj liste niti ni mogel niti ni moral vedeti.

Zakonodajalec je za izvedbo volilnega postopka uveljavil drugačno ureditev glede rokov in načina izvedbe posameznih opravil tega postopka, kakor sicer velja za druge pravne postopke, v katerih je uveljavljeno pravilo, da se šteje oddaja priporočene pošiljke na pošto kot dan izročitve vloge pristojnemu organu.

Dostop do pravnega sredstva zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora po ZLV (98. člen) se ne ujema v celoti z dostopom do sodnega varstva (110. in 101. člen ZLV) zaradi omenjenih nepravilnosti. Zakonodajalec je za nadaljnji postopek pravnega in sodnega varstva očitno predpisal omejitev, da zoper odločitev občinske volilne komisije o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, preko katere lahko po 100. členu ZLV samo določene osebe v naslednji fazi postopka dosežejo dostop do sodnega varstva, ni upravičen vložiti pritožbe na občinski svet vsak volivec, ampak je do tega upravičen zgolj kandidat in predstavnik kandidature ali liste kandidatov, in sicer zoper tiste odločitve občinske volilne komisije o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ki bi lahko bistveno vplivale na izid volitev. Drugi pritožnik bi kot kandidat na volitvah imel dostop do sodnega varstva volilne pravice v zvezi z nepravilnostmi iz njegovega tretjega ugovora (obveščanje o kandidatih na volišču) in četrtega pritožbenega ugovora (nezaščitenost volilnih skrinjic), če bi predhodno vložil ugovor po prvem odstavku 98. člena ZLV ali pa vsaj pritožbo po prvem odstavku 100. člen

Drugi odstavek 74. člena ZLV določa, da se določbe ZVDZ smiselno uporabljajo glede postopka potrjevanja kandidatur oz. list kandidatov in določanja seznama potrjenih kandidatur oz. list kandidatov, ne uporablja pa se ZVDZ glede določb o kandidiranju. Te vsebuje ZLV kot specialni predpis, med njih sodi tudi 70.a člen ZLV, ki vsebuje pravilo o zastopanosti po spolu. Z določbo 70.a člena ZLV je zagotovljen nekoliko višji minimalni delež vsakega od spolov kot po ZVDZ, kar govori v prid sorazmerno visoki udeležbi obeh spolov pri upravljanju javnih zadev. To pa je v skladu z ustavo varovanim ciljem, ki spodbuja enake možnosti obeh spolov pri kandidiranju. Po mnenju sodišča takšna ureditev ni neustavna, zato ni sledilo pritožnikovemu predlogu za prekinitev postopka in za začetek postopka za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS.

Način oprave žreba vrstnega reda očitno ne posega v pritožnikovo pravico ali v kakšno njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Pritožnik pa niti ne zatrjuje, kako in v čem naj bi tak način oprave žreba sploh vplival na njegov pravni položaj. Zaradi navedenega je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s 102. členom ZLV pritožbo pritožnika zavrglo.

Dejanski stan kršitve določbe 5. člena ZVDZ mora biti konkretiziran v opisu prekrška z navedbo, da ravnanje storilca predstavlja javno volilno propagando, propagandni volilni zapis v smislu načrtnega pojasnjevanja političnih ali nazorskih idej (propaganda) v smeri podpore posameznemu kandidatu (ali stranki). Javne volilne propagande ni mogoče razlagati s pojmom volilne kampanje iz drugega odstavka in prve alineje petega odstavka 1. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji.

V obravnavanem primeru je osemdnevni rok za vložitev pritožbe, vložene po 101. členu ZLV, potekel 6. 11. 2014. Ker je sodišče pritožbo prejelo šele 7. 11. 2014, je prepozna, ne glede na to, da jo je tožnik zadnji dan roka 6. 11. 2014 poslal priporočeno po pošti.

Vloge, ki so vezane na roke, se v volilnih zadevah vlagajo neposredno pri pristojnih organih, kar pomeni, da se kot datum oziroma čas prejema takšne vloge šteje trenutek, ko je vloga prispela na Upravno sodišče Republike Slovenije.

Tožeča stranka je sicer res najprej za člana občinske volilne komisije predlagala C.C., vendar je njen klub svetnikov kasneje podal drugačen predlog, iz česar smiselno izhaja, da so se njeni svetniki strinjali s tem, da C.C. postane namestnik članice volilne komisije. Občinski svet je torej C.C. imenoval tako, kot je predlagal klub svetnikov tožeče stranke. Tožeča stranka zato ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o imenovanju članov občinske volilne komisije. Ker je tožena stranka sledila predlogu kluba svetnikov tožeče stranke, tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor, zato je sodišče tožbo zavrglo.

Tožnik se ne more z uspehom sklicevati na to, da mu seznam liste kandidatov ni bil vročen, saj 96.a člen ZLV začetek teka roka za vložitev ugovora veže na dan objave seznama list kandidatov.

Vloge, ki so vezane na roke, se v volilnih zadevah vlagajo neposredno pri pristojnih organih, kar pomeni, da se kot datum oziroma čas prejema takšne vloge šteje trenutek, ko je vloga prispela na Upravno sodišče Republike Slovenije.

Kandidat za člana občinskega sveta ne more preklicati svojega soglasja za kandidaturo po tem, ko ga je politična stranka že določila za svojega kandidata.

Prvi odstavek 101. člena izrecno določa 8. dnevni rok od prejema obvestila za vložitev pritožbe na sodišče pristojno za upravne spore. Ta določba se razlaga v zvezi s 4. členom ZLV, ki napotuje na Zakona o volitvah v državni zbor, ki v drugem odstavku 4. člena določa, da se vloge, ki so po zakonu vezane na rok, vlagajo neposredno pri pristojnih organih.

V volilnih zadevah se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno na sodišče, zato se v teh primerih določba drugega odstavka 68. člena ZUP ne uporablja.

V obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj, po katerem mora najmanj vsak tretji kandidat na listi biti razporejen po spolu, saj so bili na sporni listi potem, ko je bila zavrnjena kandidatura ene od ženskih kandidatk, na mestih od četrtega do šestega zaporedoma navedeni trije moški, poleg tega na predloženi listi kandidatov ni bilo zastopanih najmanj 20 % žensk, saj je bila ženska le ena od šestih na listi. Samo spraševanje po telefonu in potem domnevno zavrnilni odgovor OVK glede možnosti dopolnjevanja že vloženih kandidatur za uspeh tega pritožbenega ugovora ne zadostuje. Predmeten pritožbeni ugovor bi lahko bil relevanten le v primeru, če bi pritožnik trdil in dokazal, da je poskušal še pred iztekom roka za vlaganje kandidatur vložiti spremenjeno oz. dopolnjeno listo kandidatur, pa mu je OVK to zavrnila.