5. člen ZLV

Ni v neskladju z Ustavo RS, da se od političnih strank oziroma predlagateljev list pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Če ti ne ravnajo skrbno, zavrnitev kandidatne liste sicer pomeni poseg v volilno pravico, vendar ne zaradi ravnanja volilnih organov, temveč zaradi neskrbnosti predlagatelja liste. Za to pa ne more odgovarjati volilna komisija, ki tudi ne sme sama brez izrecne zakonske podlage posegati v kandidatno listo. Pri tem je pri presoji zakonitosti kandidatne liste treba razlikovati položaj, ko predlagatelj predloži v potrditev listo kandidatov, ki že izhodiščno ne upošteva predpisanega deleža kandidatov po spolu, od položaja, ko je predlagatelj v potrditev predložil kandidatno listo, ki je ta pogoj izpolnjevala, pa se je razmerje zastopanosti po spolu spremenilo zaradi kasneje ugotovljene neveljavnosti kandidature posameznega kandidata, ki je bila posledica izključno njegovega ravnanja in za katero predlagatelj liste niti ni mogel niti ni moral vedeti.

Za odločitev, ali je pravilna presoja sodišča prve stopnje v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo, je treba izhajati iz tožnikovih konkretnih okoliščin in ugotoviti, ali se pravice, ki izvirajo iz statusa subsidiarne zaščite, razlikujejo od pravic, ki bi mu bile priznane, če bi imel status begunca. Ob upoštevanju tožnikove mladoletnosti niso pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z utemeljevanjem njegovega pravnega interesa glede na časovno trajanje obeh oblik mednarodne zaščite. Iz dejanske tožbene podlage je namreč razvidno, da tožnik uveljavlja status begunca ravno zaradi svoje mladoletnosti. Ni pravilno posplošeno stališče sodišča prve stopnje, da pravni red Republike Slovenije pravice v zvezi s socialnim varstvom oseb s priznano mednarodno zaščito pogojuje s stalnim prebivališčem. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pravovarstveni interes v konkretnem primeru temelji na določbi tretjega odstavka 5. člena Zakona o lokalnih volitvah, saj mladoleten tožnik ne more imeti aktivne in pasivne volilne pravice, ki tudi sicer nista bistveni za osebe s pravico do mednarodne zaščite glede njihovega vključevanja v okolje in nista naveden

ZVDZ-B, ki je pričel veljati 9.8.2006, je v duhu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-346/02 z dne 10. 7. 2003 uredil vprašanje glede omejitev izvrševanja volilne pravice tako, da je v prehodnih in končnih določbah v 32. členu določil, da osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost pred uveljavitvijo tega zakona, nimajo pravici biti voljene, imajo pa pravico voliti.

Izguba volilne pravice iz 1. alineje prvega odstavka 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi se nanaša na izgubo volilne pravice za volitve v občinske svete, ki je kot celota urejena v 5. členu Zakona o lokalnih volitvah. Občinskemu svetniku torej preneha mandat ne samo, če izgubi volilno pravico nasploh (npr. preneha biti slovenski državljan), temveč tudi, če izgubi volilno pravico za volitve v tej občini (npr. nima več stalnega prebivališča v občini). Glede na okoliščine konkretnega primera (edino odločilno dejstvo spremembe stalnega prebivališča se vodi v registru stalnega prebivalstva, ki je uradna evidenca) zaslišanje tožnika ne bi moglo vplivati na podatke, pridobljene iz uradnih evidenc, in na drugačno odločitev tožene stranke. Za odločanje v obravnavanem primeru so bili torej izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem postopku, v katerem pa stranke ni treba posebej zasliševati.

Določilo 1. alineje prvega odstavka 37.a člena ZLS je treba razlagati v povezavi s četrtim odstavkom 5. člena ZLV. Ob takšni razlagi zakonskih določb članu občinskega sveta preneha mandat, če izgubi volilno pravico v občini, v kateri je bil izvoljen. Članu občinskega sveta mandat preneha z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prvega odstavka 37.a člena ZLS.

Z listinami, priloženimi pritožbi tožnik ne izkazuje pravočasnega izpolnjevanja pogoja stalnega prebivališča v Mestni občini A., saj s potrdilom o prijavi stalnega prebivališča izkazuje le dejstvo, da je imel prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini A. šele po izteku roka za vlaganje kandidatur.