VSL sodba in sklep I Cp 912/2016

I. Pritožba zoper sklep z dne 7. 12. 2015 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožba zoper odločbo z dne 5. 10. 2015 se zavrne in se potrdi izpodbijana odločba.

1Sodišče prve stopnje je združilo pravdni zadevi P 354/2014 in P 145/2015 v enotno obravnavo pod opr. št. P 354/2014 (sklep pod točko I sodbe in sklepa z dne 5. 10. 2015).

2S sodbo je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 144282/2014 z dne 27. 10. 2014 v veljavi v prvi in tretji točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 249,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2014 naprej ter izvršilne stroške v višini 56,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 11. 2014 naprej ter ji povrniti pravdne stroške v višini 25,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I. izreka).

3Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi nasprotnega tožnika za plačilo 122,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov ter za pravdne stroške je zavrnilo (točka II izreka sodbe z dne 5. 10. 2015).

4S sklepom z dne 7. 12. 2015 je zavrglo zahtevo tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljeno.

5Pritožbi vlaga tožena stranka in tožeča po nasprotni tožbi (v nadaljevanju: tožena stranka).

6Zoper odločbo P 354/2014 z dne 5. 10. 2015 vlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker sodišče ni opravilo glavne obravnave. S tem je grobo kršilo bistvene določbe ZPP. Predlaga vrnitev zadeve v prejšnje stanje z razpisom glavne obravnave. Če zahtevi ne bo ugodeno, vlaga pritožbo zoper vse točke izreka odločbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi grobih procesnih kršitev, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev ZPP. Predlaga razveljavitev odločbe in napotitev zadeve na novo sojenje z narokom in zaslišanjem prič pred drugim sodnikom sodišča prve stopnje.

7Navaja, da je sodišče izdalo sklep in sodbo brez naroka. Tožena stranka je izrecno in posredno predlagala zaslišanje strank. Izločitev bistvenih dokazov (priče) pomeni kršitev pravice do poštenega sojenja in bistveno kršitev ZPP. Tožena stranka je s predlaganim zaslišanjem priče dovolj jasno povedala, da želi ustni narok glavne obravnave. Odločanje sodišča brez glavne obravnave je nezakonito. Zavarovalna pogodba je bila s strani tožene stranke odpovedana 30. 9. 2012 z dopisom z dne 25. 7. 2012 zaradi napak volje in lažnih obljub tožeče stranke o popustih. Odpovedni rok je bil pravočasen in pravilen. Tožeča stranka je upravičena le do enoletne premije (268,88 EUR). Tožena stranka je pomotoma delno preplačala nadaljnjo premijo (za 122,84 EUR), kar zahteva nazaj. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča, ki je pritrdilo tožbenemu zahtevku in zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek. Pavšalno je sledilo nedokazanim navedbam tožeče stranke, ki bi se jih dalo ovreči s predlaganimi dokazi (pričami). Zavrača vse zahtevke tožeče stranke, ki presegajo znesek 268,88 EUR. So neutemeljeni, nerealni. Tožena stranka ni prejela računov, sumi, da so prirejeni. Sodišče je v zvezi s tem neutemeljeno pritrdilo tožeči stranki. Zakonske zamudne obresti dejansko ne obstajajo, so neutemeljene. Zahtevek v tem delu bi bilo treba zavrniti. Prereka navedbe tožeče stranke, da je zavarovalna polica prenehala šele z 12. 3. 2014. Vztraja, da je sama že predhodno odpovedala zavarovalno pogodbo in se sklicuje na določila 49. člena OZ, 95. člena OZ in 96. člena OZ ter 22 in 24. člena Splošnih pogojev zavarovalne pogodbe. Tudi z odločitvijo o nasprotnem tožbenem zahtevku se ne strinja iz enakih razlogov. Pričakuje, da bo pritožbeno sodišče odločilo v njeno korist.

8Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje zavrglo s sklepom z dne 7. 12. 2015.

9V pritožbi zoper navedeni sklep pritožnik uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sklep nezakonit. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil pravočasen in zakonit. Naroka glavne obravnave se ni mogel udeležiti, ker ga ni bilo, čeprav sta ga pravdni stranki izrecno zahtevali. Ker ni bilo naroka, je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Toženi stranki je odvzeta pravica do obravnave (zaslišanje). Vrnitev v prejšnje stanje je splošen institut, ki se uporablja v vseh postopkih. Argumentacija sodišča prve stopnje je napačna.

10Tožeča stranka na vročeno pritožbo zoper sodbo ni odgovorila.

11Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 7. 12. 2015

12Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje po ugotovitvi, da ni podan iz razlogov, ki po 116. členu ZPP(1) dopuščajo vrnitev v prejšnje stanje.

13Odločitev je pravilna in skladna s prvim odstavkom 120. člena ZPP, po katerem nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom. Pojasnjena je s pravilnimi razlogi v točkah 3 in 4 sklepa, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Strankine trditve, da je sodišče kršilo ZPP, ker ni opravilo naroka glavne obravnave, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Po pravilnem pojasnilu sodišča prve stopnje je to lahko le pritožbeni razlog. Pravno sredstvo je pritožba in ne predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Skladno s 116. členom ZPP stranka lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje le, če je sama zamudila narok ali rok iz opravičenega vzroka (če je zamudila procesno dejanje iz opravičenih razlogov na njeni strani). V obravnavanem primeru do zamude sploh ni moglo priti, ker naroka glavne obravnave skladno s 454. členom ZPP ni bilo.

14Pritožba zoper navedeni sklep je torej neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 366. a člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep in sodbo z dne 5. 10. 2015

15Pritožnik navaja, da odločbo izpodbija v vseh točkah izreka. Pritožbe zoper sklep o združitvi pravd (sklep pod točko I izreka) ne obrazloži. Gre za sklep procesnega vodstva, izdan med pripravami na glavno obravnavo. Zoper take odločbe ni pritožbe (drugi odstavek 270. člena ZPP).

16Tožbeni in nasprotni tožbeni zahtevek glasita na denarni terjatvi, ki ne presegata 2.000,00 EUR. Ta znesek je določen kot mejni v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). Sodba, izdana v takem sporu, se sme izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi procesnih kršitev relativnega značaja (prvi odstavek 458. člena ZPP). Na pritožbene navedbe o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju o toženčevi odpovedi zavarovalne pogodbe, datumu prenehanju zavarovalne pogodbe in prejemu računov za plačilo neplačanih premij, zato ni treba odgovarjati. Enako velja za pritožbeni očitek o kršitvi 8. člena ZPP v zvezi z očitano nepravilno dokazno oceno glede (ne)prirejenosti izdanih računov za plačilo neplačanih premij.

17Pritožba skuša preko navedb o absolutnih bistvenih kršitvah pravdnega postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje. Vendar pritožbeno sodišče slednjega ne presoja več. Vezano je na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz njegovih dejanskih ugotovitev pa izhaja, da sta pravdni stranki 9. 9. 2011 sklenili zavarovalno pogodbo po polici za premoženjsko zavarovanje ... v zvezi s Splošnimi pogoji za zavarovanje ... za obdobje petih let (od 1. 10. 2011 do 30. 9. 2016); da se je tožena stranka zavezala plačevati tožeči stranki za zavarovalno kritje letne zavarovalne premije; da sta predmet tožbenega zahtevka neplačani zavarovalni premiji za obdobje med 1. 10. 2012 do 30. 9. 2013 ter za čas od 1. 10. 2013 do prenehanja pogodbe, odpovedane s strani tožene stranke zaradi neplačevanja premij skladno z 937 OZ(2) in tretjim odstavkom 22. člena Splošnih pogojev (do 30. 9. 2014); da je predmet nasprotnega tožbenega zahtevka pa delno plačilo premije za čas med 1. 10. 2012 do 30. 9. 2013, ki ga toženec terja nazaj; da tožena stranka vtoževanih premij ni plačala niti dokazala sicer materialnopravno neutemeljenega ugovora o predhodni odpovedi zavarovalne pogodbe s strani toženca oziroma prenehanja pogodbe in obveznosti iz naslova plačevanja zavarovalne premije.

18Ob ugotovitvi, da tožena stranka svojih pogodbenih obveznosti (plačilo zavarovalne premije) ni plačala, je na podlagi zavarovalne pogodbe in zakonskih določil o zavarovalni pogodbi (921. člen OZ in naslednji) tožbenemu zahtevku za plačilo glavnic s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (387. člen OZ) pravilno v celoti ugodilo. Nasprotni tožbeni zahtevek je zavrnilo po pravilni presoji, da do predhodnega prenehanja zavarovalne pogodbe glede na tretji odstavek 946. člena OZ ter določbe splošnih pogojev ni prišlo.

19Sprejeta odločitev je pojasnjena z jasnimi in vsebinsko pravilnimi razlogi, ki odgovarjajo tudi na vse v pritožbi ponovljene ugovore tožene stranke. Pritožbeno sodišče jih v celoti sprejema in se nanje sklicuje. V nadaljevanju bo zato odgovorilo le še na bistvene pritožbene očitke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

20Pritožba očita sodišču, da je izdalo sodbo brez glavne obravnave. Absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. V sporu majhne vrednosti izvedba glavne obravnave ni obvezna. Poudarjeno je načelo pisnosti (prvi odstavek 450. člena ZPP). Sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP, tega ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). Stranka mora zahtevati izvedbo naroka izrecno in vnaprej (v tožbi, odgovoru na tožbo ali v pripravljalnih vlogah). Dokazni predlogi za zaslišanje strank in prič ne pomenijo take zahteve, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Ugotovitev sodišča, da v obravnavanem primeru izrecnega predloga strank za izvedbo naroka glavne obravnave ni bilo, je pravilna. Nasprotne pritožbene navedbe so protispisne. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da ne tožena ne tožeča stranka ni predlagala zaslišanja prič. Očitane procesne kršitve sodišče ni zagrešilo.

21Tudi kršitev načela kontradiktornosti (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev ustavnih pravic), ker sodišče ni zaslišalo strank in prič, ni. Sodišče je zavrnitev dokazov obrazloženo zavrnilo (točka 5 sodbe), ker je o spornih dejstvih lahko odločilo po oceni listinskih dokazov. Stranka mora dokazni predlog podati in ga primerno pojasniti: določno mora navesti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotavlja in zakaj naj bi bil dokaz relevanten. Tožena stranka zaslišanja prič ni predlagala. Prav tako ni niti pojasnila, katera dejstva, ki ne izhajajo iz listinskih dokazov, naj bi dokazovala z zaslišanjem strank. Ta dokazni predlog je bil utemeljeno in obrazloženo zavrnjen, zato kršitve načela kontradiktornosti ni.

22Tudi pritožbeni očitek, da je sodišče enostransko sledilo le navedbam tožeče stranke, ni utemeljen. Ugovorne navedbe tožene stranke je sodišče v celoti obravnavalo. Do njih se je opredelilo v razlogih v točki 7 (glede goljufivega in lažnega prikazovanja pogojev za sklenitev zavarovalne pogodbe), v točki 8 (o razveljavitvi pogodbe zaradi zmote na podlagi 49. člena OZ in glede uporabe 95. člen OZ), v točki 9 (o odpovedi zavarovalne pogodbe z dopisom z dne 25. 7. 2012) in točki 10 (o prenehanju pogodbe na podlagi 22. in 24. člena Splošnih pogojev). Vse je obrazloženo in pravilno zavrnilo kot nedokazane in materialnopravno nepravilne.

23Sprejeta odločitev je tudi materialnopravno pravilna. Pritožbeno naziranje, da je zavarovalna pogodba prenehala že z odpovedjo tožene stranke z dne 25. 7. 2012 in ne šele po odpovedi tožeče stranke, kot je ugotovilo sodišče, je zmotno. Za prenehanje večletnega zavarovanja, kot je bilo sklenjeno v obravnavanem primeru, veljajo posebna pravila. OZ strankam pri teh pogodbah omogoča predčasno razdrtje, vendar šele po preteku treh let. Šele tedaj lahko vsaka stranka od pogodbe odstopi s šestmesečnim odpovednim rokom, prej pa ne. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje gre za kogentna določila, ki jim je sledila tudi pogodbena ureditev, sprejeta med strankama (tretji odstavek 22. člena Splošnih pogojev). Tožena stranka se na izpoved pogodbe po enoletnem trajanju zato ne more sklicevati. Zgrešeno je tudi pritožnikovo naziranje, da je bila tožeča stranka upravičena le do plačila premije za eno leto. Zavarovalna pogodba z odpovedjo preneha po poteku odpovednega roka. Do takrat zavezuje obe pogodbeni stranki, kar pomeni, da morata obe izpolnjevati sprejete pogodbene obveznosti. Pogodbena obveznost tožene stranke kot zavarovalca je plačilo premije v dogovorjenih rokih (936. člen OZ v zvezi z 921. členom OZ). Ker je ni izpolnil, je tožbeni zahtevek utemeljen, zahtevek za vračilo pogodbeno zavezanega zneska pa neutemeljen.

24Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodba je materialnopravno pravilna in ni obremenjena z uveljavljenimi niti uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano odločbo (353. člen ZPP).

25Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.

-------------

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (2): Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001 s spremembami.