937. člen OZ

Med strankama zavarovalne pogodbe je bilo dogovorjeno, da se prvi obrok plača ob sklenitvi pogodbe, pri čemer je bil kot dan plačila zaradi plačila po fakturi določen kasnejši datum plačila, dogovorjeno pa je bilo tudi, da bo zavarovalno kritje nastopilo šele po plačilu tega prvega obroka. Prvi odstavek 946. člena OZ namreč določa pogodbeno svobodo pri določanju začetka učinkovanja zavarovalne pogodbe, pri čemer bi bilo pretirano od zavarovalnice pričakovati, da bo nudila zavarovalno kritje, čeprav zavarovalec ne bo pravočasno plačal niti prvega obroka premije. Ne gre za oženje pravic zavarovalca, ko se začetek teka zavarovalnega kritja veže na plačilo vsaj prvega obroka premije.

Po 156. členu ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ta določba se nanaša na dejanja stranke, katerih namen je zavlačevanje postopka, in ne velja za postopek kot celoto. Za razporeditev bremena stroškov, ki so nastali strankam v postopku, velja pravilo uspeha iz 154. člena ZPP (in ne krivde iz 156. člena ZPP).

Zapis ure poleg podpisa na zavarovalni polici ne pomeni sklenitve posebnega dogovora o začetku učinkovanja zavarovanja. Plačilo premije zavarovalnici je osrednja obveznost zavarovalca, prevzeta s sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Zato odločilno vpliva na začetek zavarovalnega kritja. Če je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice za izplačilo v pogodbi določene zavarovalnine naslednji dan po plačilu premije.

Sodišče prve stopnje je na podlagi obračuna premije pravilno zaključilo, da tožničino izplačilo odškodnine temelji na sklenjeni zavarovalni pogodbi. Že iz vsebine obračuna namreč izhaja, da je tožnica zavarovancu (oškodovančevemu delodajalcu) premijo zaračunala na podlagi zavarovalne police. Ker pa je zavarovalna pogodba sklenjena, ko je podpisana zavarovalna polica (925. člen OZ2), tudi to sodišče ne dvomi v obstoj pogodbene pravne podlage. Poleg tega je zmotno pritožbeno stališče, da obračun premije kot listina obstoja zavarovalne pogodbe ne dokazuje. Naše civilno dokazno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP). Poleg tega je plačilo premije, ki se vrši v dogovorjenih rokih (936. člen OZ), bistveni element zavarovalne pogodbe (921. člen OZ); tudi obveznost zavarovalnice izplačati odškodnino je pogojena s plačilom zavarovalne premije (937. člen OZ). Da tožničin zavarovanec premije ni plačeval, toženec ni zatrjeval. V skladu z 271. členom OZ lahko obveznost izpolni tudi tretji (ne le dolžnik), ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje. V skladu s prvim odstavkom 963. člena OZ z izplač

Obvestilo o zapadlosti premije z opozorilom o prenehanju zavarovalnega kritja po tretjem odstavku 937. člena OZ je bilo pritožniku posredovano z opominom, da bi mu moralo biti opozorilo posredovano s samostojnim pismom (ne pa skupaj s položnico) iz zakonskih določb ne izhaja. Samo besedilo opomina z opozorilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja pa je jasno in nedvoumno.

Niti OZ niti ZOZP na golo dejstvo odjave vozila iz prometa ne veže pravne posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. OZ sicer vsebuje pravilo o prenehanju obveznosti za primer, če je zavarovana stvar zaradi dogodka, ki ni bil predviden v polici, uničena (952. člen OZ). Vendar pa pri odjavi vozila iz prometa predmet zavarovanja še vedno obstaja. Zato pravilo iz 952. člena OZ v tem primeru ne pride v poštev. Če zavarovalnica za zavarovalni primer, ki je nastal do dneva veljavnosti pogodbe, ki je predčasno prenehala, ni dolžna izplačati zavarovalnine, tudi ni upravičena do plačila celotne premije, pač pa le do premije, ki je dospela do dneva veljavnosti pogodbe. Iztrditvene podlage tožnice pa ne izhaja, da je toženki na podlagi druge pogodbe dolžna izplačati zavarovalnino za škodna dogodka, ki ju je prijavila toženka. Zato je upravičena le do plačila tistega sorazmernega dela zavarovalne premije, ki je zapadel do dneva veljavnosti te pogodbe.

Predlog se zavrne.

V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za obročno plačilo premije - ob dodatni klavzuli na polici, da v primeru, če ob sklenitvi pogodbe ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. S tem sta stranki v okviru dopustnega dogovora glede nastopa zavarovalnega jamstva tega vezali na plačilo prvega obroka premije. Hkrati sta se dogovorili, da se v primeru, če se ta plača po računu, ki običajno določa rok plačila, to šteje kot dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Posledice neplačila premije ureja 937. člen OZ. Razlikuje situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, in situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe. Ne razlikuje pa med enkratnim in obročnim plačilom premije. Ker je bilo v konkretnem primeru, glede na obrazloženo, veljavno dogovorjeno, da je treba prvi obrok premije plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, je treba za presojo posledic neplačila (prvega obroka) premije uporabiti prvi odstavek 937. člena OZ, ki določa, da v takem primeru začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi do

Za prenos pogodbe je značilno, da se hkrati preneseta tako dolžniški, kot tudi upniški položaj, ko ena pogodbena stranka dvostranske pogodbe na tretjo osebo, ki do tega trenutka ni bila pogodbena stranka, prenese svoj celovit položaj, ki izhaja iz obligacijskopravnega razmerja. Učinki prenosa pogodbe nastopijo šele s privolitvijo druge pogodbene stranke dvostranske pogodbe, kar je toženka v konkretnem primeru storila z izdajo dodatka k zavarovalni polici, kjer je namesto prejšnjega navedla novega zavarovalca.

Pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine je veljavna, četudi je sklenjena ustno, saj ZNPosr pomanjkanja pisnosti ne sankcionira, OZ pa pisnosti posredniške pogodbe ne predvideva. Zavarovalni primer pomeni že sam škodni dogodek oz. nastane s samo kršitvijo obveznosti zavarovanca, oškodovančeva zahteva po povrnitvi škode pa je le nadaljnji pogoj za nastanek obveznosti zavarovalnice. Bistvo obveznega zavarovanja poklicne odgovornosti (6. člen ZNPosr) je v kritju odškodninskih zahtevkov, ki so posledica strokovne napake zavarovanca pri opravljanju registrirane dejavnosti. Določba 964. člena v povezavi z 922. členom OZ opredeljuje vsebino/pojem zavarovalnega primera s trenutkom nastanka škodnega dogodka. Dodatno pogojevanje, z zahtevo po dodatni aktivnosti zavarovanca, da bi dogodek predstavljal zavarovalni primer, je v nasprotju z namenom obveznega zavarovanja - da se zagotovi kritje škode zaradi dogodka, ki je nastal v času trajanja zavarovanja.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zaradi neplačila prvega obroka premije ob upoštevanju dogovora o obročnem odplačilu premije nastopilo zavarovalno jamstvo oziroma odgovornost tožene stranke kot zavarovalnice za plačilo škode.

Skladno s splošnimi pogoji je zavarovalna pogodba v enem letu po zapadlosti (prejšnje neplačane) premije prenehala veljati, zato toženec za vtoževano obdobje ni več dolžan plačati zavarovalne premije.

Tožnik, kot vinkulacijski upravičenec, ni stranka pogodbenega razmerja, ki ga je s toženko sklenil zavarovalec in, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sama vinkulacija v korist tožnika še ne ustvarja njegove zaveze za plačilo zavarovalne premije.

Ni sporno, da tožeča stranka v času zatrjevanega škodnega dogodka še ni bila pravni lastnik delovnega stroja, nosi pa vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost odtujitve stvari, saj je v pogodbi o leasingu dogovorjeno, da bo predmet leasinga po plačilu vseh obrokov pripadel leasingojemalcu, na leasingojemalcu pa je tudi breme vseh obveznosti, ki izvirajo iz uporabe predmeta leasinga. Nenazadnje iz pogodbe o leasingu izhaja, da v primeru odtujitve predmeta leasinga dolžnost plačila obveznosti tožnice kot leasingojemalca ne preneha in je zato materialni oziroma premoženjski interes, da zavarovalni primer (škoda) ne nastane, podan tudi pri leasingojemalcu. Ker tožena stranka trdi (in dokazuje), da do zatrjevanega škodnega dogodka ni moglo priti, ker naj bi bil zadevni stroj v nasprotju z določbami pogodbe o leasingu prodan družbi s Kosova, tako da je bil iz Slovenije odpeljan že 19. 7. 2015 in ne kdaj kasneje, lahko tožeča stranka še vedno ovrže aktualni dokazni uspeh tožene stranke glede nenastanka zavarovalnega primera, v kolikor dokaže svoje pravočasne navedbe, da je imela zadevni stroj še v posesti ob sklepanju predmetnega zavarovanja dne 27. 6. 2016. Slednje

Tako iz Ponudbe zavarovalnici za sklenitev zavarovanja odgovornosti (priloga B2 spisovnega gradiva), kot iz zavarovalne police (priloga B4 spisovnega gradiva) izhaja, da sta stranki dogovorili plačilo zavarovalne premije v obrokih. Navedeno pomeni, da je bilo dogovorjeno plačilo zavarovalne premije po sklenitvi pogodbe, zaradi česar je treba obveznost toženke presojati po drugem odstavku 937. člena OZ.

Izpodbijana vmesna sodba ni sodba presenečenja, za katero v pravni teoriji in sodni praksi velja, da je o njej mogoče govoriti tedaj, če sodišče brez ustreznega materialno procesnega vodstva spremeni torišče spora tako, da odloči na pravni podlagi, ki je stranki nista pričakovali in zato nista mogla navajati dejstev in predlagati dokazov, pomembnih za odločanje sodišča na spremenjeni podlagi. Sodišče prve stopnje je v okviru pripravljalnega naroka po 279.c.členu ZPP skladno z določbo 279.č. člena ZPP tudi izdelalo program vodenja postopka in pri tem navedlo, da bo glede zahtevka tožeče stranke odločilo po temelju. Tako sta pravdni stranki lahko pričakovali izdajo vmesne sodbe in ta ne more biti sodba presenečenja, še zlasti ne ker je o njen moč govoriti le tedaj, če je sodba izdana v posebni procesni situaciji, kot je pojasnjeno, za takšno pa v obravnavanem primeru ne gre. S sklenitvijo zavarovalne pgodboe nastopijo formalni učinki zavarovalne pogodbe, ki se kažejo v obstoju zavarovalne pogodbe, medtem ko materialnopranvi učinki zavarovalne pogodbe, da zavarovlanica ob nastanku zavarovalnega primera izplača zavarovalnino ali odškodnino nastopijo9 v odvisnosti od dogo

Tožnica utemeljeno opozarja, da sta relevantni določbi splošnih pogojev glede posledic neplačila premije smiselno povzeti po kogentni določbi 937. člena OZ, ki razdrtje zavarovalne pogodbe pogojuje z aktivnostjo zavarovalnice iz tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Sankcija za neplačilo premije ni prenehanje pogodbe, temveč le prenehanje obveznosti zavarovalnice. Pogodba formalno še vedno velja, saj se z naknadnim vplačilo obveznost zavarovalnice ponovno vzpostavi.

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Tožnica utemeljeno zahteva plačilo mesečnih premij do izteka šestemesečnega odpovednega roka, ki ni mogel začeti teči pred pretekom treh let od sklenitve zavarovalne pogodbe za deset let. Zavarovalno kritje je trajalo do prenehanja zavarovalne pogodbe, to je do izteka odpovednega roka.

Za prenehanje zavarovalne pogodbe glede na že citirano določilo četrtega odstavka 937. člena OZ ni dovolj zgolj, da zavarovalnica zavarovalca opomni, da premija ni plačana in da jo je dolžan povrniti v roku trideset dni od prejema opomina, sicer bo nastopilo razdrtje pogodbe, temveč mora biti takšno opozorilo poslano s priporočeno pošiljko.