Volitve

Trajno pogodbeno razmerje je prva toženka kot banka - mandatar lahko odpovedala, četudi gre za politično stranko. Veljavne obveznosti toženk (voditi poslovni račun pravni osebi) zakonodaja ne vzpostavlja.

Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid. Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora. Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji. Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referen

Kandidatno listo je mogoče obravnavati po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej volilni enoti in če je določena po postopku, določenem v pravilih stranke. Glede na pravila stranke, ki jih je treba spoštovati pri določanju kandidatne liste (prvi odstavek 43. člena ZVDZ), kandidatno listo lahko določajo tako člani kot simpatizerji te stranke. Čim pa kandidatno listo določajo (tudi) slednji, pogoji iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ niso izpolnjeni.

Izpodbijana odločitev temelji na dveh nosilnih stališčih o ugotovljenih (vsebinskih) pomanjkljivostih, s katerimi je obremenjena lista kandidatov v celoti, in sicer na neizpolnjevanju zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem, in na nezadostnem številu podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Navedena razloga vsak zase utemeljujeta sprejeto odločitev, zato pritožba, s katero se izpodbija le eden od njiju - v konkretnem primeru pritožnik graja odločitev glede zahtevanega števila predloženih podpisov podpore volivcev - ne more imeti uspeha. Kandidatno listo je mogoče obravnavati po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej volilni enoti in če je določena po postopku, določenem v pravilih stranke. Glede na pravila stranke, ki jih je treba spoštovati pri določanju kandidatne liste (prvi odstavek 43. člena ZVDZ), kandidatno listo lahko določajo tako člani kot simpatizerji te stranke. Čim pa kandidatno listo določajo (tudi) slednji, pogoji iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ niso izpolnjeni. V tem upravnem sporu je predmet preizkusa pravilnost in

Glede na podatke o naslovih stalnih prebivališč udeležencev volilne konference trije od udeležencev, ki so sodelovali pri potrjevanju liste kandidatov, nimajo stalnega prebivališča na območju volilne enote, za katero se je določalo kandidatno listo, in ne dva, kot je ugotovila toženka. Zato, tudi če so o kandidatni listi odločali trije od petih udeležencev, imata največ dva od njih stalno prebivališče v volilni enoti, za katero so določali kandidatno listo. Odločitev toženke, da je treba kandidatno listo obravnavati po četrtem odstavku 43. člena ZVDZ in ne po tretjem odstavku istega člena, zato ji ni bilo predloženo zadostno število podpisov volivcev, je torej pravilna. Iz zapisnika o volilni konferenci sploh ni razvidno, o katerih kandidatih so člani stranke glasovali na volilni konferenci, kar je razlog za zavrnitev volilne liste po prvem odstavku 56. člena ZVDZ. Ker je to pomanjkljivost mogoče odpraviti le s ponovitvijo volilne konference, saj gre za vsebinsko pomanjkljivost, tudi ni mogoče zahtevati njene odprave v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ.

Toženka je listo kandidatov utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem. Ker gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost, te napake tudi ni mogoče odpraviti drugače kot z novim izvajanjem volilnih opravil. Jedro izpodbijane odločitve zaradi nezadostnega števila podpisov ni v tem, da je bil za določitev kandidatov uporabljen delegatski model, pač pa v tem, da so po Pravilih stranke delegati lahko ne le člani stranke, temveč tudi njeni simpatizerji. Pritožbene navedbe bi sicer bilo mogoče razumeti v smeri, da so bili vsi delegati v konkretnem primeru člani stranke, vendar tega iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati ali preveriti. Breme izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji, pa je na predlagatelju.

Toženka je listo kandidatov utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem. Ker gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost, te napake tudi ni mogoče odpraviti drugače kot z novim izvajanjem volilnih opravil. Jedro izpodbijane odločitve zaradi nezadostnega števila podpisov ni v tem, da je bil za določitev kandidatov uporabljen delegatski model, pač pa v tem, da so po Pravilih stranke delegati lahko ne le člani stranke, temveč tudi njeni simpatizerji. Pritožbene navedbe bi sicer bilo mogoče razumeti v smeri, da so bili vsi delegati v konkretnem primeru člani stranke, vendar tega iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati ali preveriti. Breme izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji, pa je na predlagatelju.

DVK je pravilno prepoznala, da se vloga z dne 19. 6. 2024, ki jo je tožnik podal kot volivec, lahko nanaša le na nepravilnosti pri delu volilnih organov, ta pa bi morala biti vložena v treh dneh od dneva glasovanja (kar nesporno ni bila).

Določila DZ postavitve dveh pravnih oseb kot skrbnikov odrasli osebi, kljub delitvi (različnih) nalog, ne dopuščajo. Sodne prakse na tem področju ni, kaj šele, da bi bila ustaljena, pravna teorija pa zastopa stališče, da je edina pravna podlaga za postavitev dveh pravnih oseb kot skrbnikov drugi odstavek 242. člena v povezavi z drugim odstavkom 244. člena DZ. Sodišče prve stopnje je določila DZ pravilno uporabilo in ni mogoče pritrditi pritožbi, da je dopustno po sedaj veljavnem DZ na podlagi drugega odstavka 242. člena nasprotni udeleženki postaviti dva skrbnika, to je dve pravni osebi, CSD in VDC.

Pritožnica ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen. S predlogom je namreč zahtevala, da prva toženka vsem upravnim enotam izda obvezno navodilo, v katerem jim naloži, da od dneva vročitve začasne odredbe do vključno 10. 5. 2024 zagotovijo posebno okence za potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov za sodelovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, da obrazce podpore listi kandidatov potrjujejo ves poslovni čas, in tudi, da v navodilu opredeli potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov kot nujno opravilo, ki se izvaja tudi v času stavke. Po prvem odstavku 18. člena Zakona o volitvah poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP) se lista kandidatov vloži pri Državni volilni komisiji najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja. Ta rok je nepodaljšljiv. V obravnavani zadevi se je rok za zbiranje obrazcev podpore volivcev iztekel dne 10. 5. 2024 ob polnoči. Zato si pritožnica tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. To pa pomeni, da za odločitev

Po presoji sodišča tožnica ni izkazala kot verjetno, da bi ji zaradi trenutne situacije na upravnih enotah, kjer poteka potrjevanje obrazcev podpore, nastala težko popravljiva škoda, ki bi jo začasna odredba lahko odvrnila. Slabšega rezultata tožnice pri zbiranju podpore ne gre pripisovati t.i. "sredinim stavkam" na upravnih enotah. Tožnica kot verjetno ni izkazala, da bi bilo njenim podpornikom onemogočeno na upravni enoti potrditi obrazec podpore. Med bistvene naloge v času stavke spada tudi dajanje podpor (ne glede na zakonsko podlago). Poleg tega iz trditvene podlage tožnice izhaja, da upravne enote potrjujejo obrazce podpore. Dva omenjena primera, v katerih naj bi zaposlena oseba opravo te storitve odklonila, je sodišče zgoraj ocenilo kot neizkazana. Odprtje posebnih okenc za potrjevanje obrazcev podpore ni zakonska obveznost upravnih enot, za posebna okenca se njihovi načelniki lahko odločijo v okviru svoje pristojnosti notranje organizacije dela na posamezni upravni enoti. Ob tem sodišče pripominja, da je odprtje dodatnega okenca v prvi vrsti pogojeno s kadrovskimi in prostorskimi zmožnostmi posameznih upravnih enot. Te zmožnosti so lahko tudi zara

Pritožbeno sodišče je ob uradnem preizkusu odločitve v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP ugotovilo, da je zaradi spremembe ZVDZ z novelo ZVDZ-E, ki je stopila v veljavo 10. 2. 2024, materialnopravno nepravilna odločitev, da se nasprotni udeleženki odvzame pravica voliti in biti voljena. Z zgoraj navedeno novelo ZVDZ-E sta bila namreč črtana drugi in tretji odstavek 7. člena ZVDZ, v prehodni določbi (glej 3. člen) pa je zakonodajalec določil, da se postopki odločanja o odvzemu volilne pravice v postopkih o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo, ki so se začeli na podlagi ZVDZ in do dneva uveljavitve novele še niso pravnomočno končani, ustavijo.

Sodišče ugotavlja, da so od zatrjevanih nepravilnosti izkazane nepravilnosti pri glasovanju po pošti (kar je ugotovila tudi OVK, ki je odločala o pritožnikovem ugovoru) ter pri predčasnem glasovanju, in sicer glede pravilnosti prevzema in vrnitve volilnega gradiva, sestave zapisnika in doslednega označevanja vseh volivcev, ki so pristopili h glasovanju, vendar je sodišče presodilo, da te napake niso bile take, da bi lahko vplivale na volilni izid v drugem krogu volitev župana, oziroma da bi z vidika povprečno razumnega volivca vplivale na poštenost volitev ter enake možnosti obeh kandidatov.

Občinski svet občine Gornja Radgona ni bil pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, saj je za odločitev pristojno Upravno sodišče RS.

V zvezi z določbami 100., 101. in 102. člena ZLV je Ustavno sodišče RS z odločbo št. Up-676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020 odločilo, da so te v neskladju z Ustavo, kar mora državni zbor odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu. Do drugačne ureditve v ZLV je za odločanje o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, pristojno Upravno sodišče. Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od konstitutivne seje občinskega sveta, na kateri občinski svet potrdi mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana.

Sodišče ugotavlja, da je bila pritožba vložena pred sklicem konstitutivne seje občinskega sveta in je bila torej vložena prezgodaj, saj rok 15 dni za vložitev pritožbe še ni začel teči, ker rok teče od sklica konstitutivne seje.

Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Up 676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020 je tožba, ker je vložena pred sklicem konstitutivne seje občinskega sveta, vložena prezgodaj, saj rok 15 dni za vložitev pritožbe še ni začel teči, ker teče od sklica konstitutivne seje, ki je do odločitve v tej zadevi še ni bilo.

Sodno varstvo volilne pravice se pri volitvah v državni svet v primerih, ko je v skladu s prvim odstavkom 106. člena ZVDZ vložen ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, zagotavlja pred Ustavnim sodiščem, a šele po predhodno izvedenem postopku s pritožbo v državnem svetu.

Za odločanje o pritožbi, ki po vsebini uveljavlja nezakonitost odločbe DVK o določitvi elektorjev za Državni svet, je pristojno Ustavno sodišče.

Po določbi drugega odstavka 4. člena ZVDZ se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. To pomeni, da morajo biti zahtevane vloge predložene organu, torej se morajo pri njem tudi nahajati, do izteka dneva, ki je določen kot zadnji dan roka. To pa tudi pomeni, da niso pravočasne vloge, ki so zadnji dan roka poslane priporočeno po pošti, temveč le vloge, ki jih pristojni organ zadnji dan roka že prejme. Sklicevanje pritožnika, da je bila vložena kandidatura prepozna iz razloga, ker je pritožnik kot predstavnik liste zbolel za COVID-19, ni utemeljeno, saj bi lahko pritožnik za vložitev kandidature pooblastil tretjo osebo.