VSRS Sodba Uv 2/2026

Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba potrdi.

1Volilna komisija 7. volilne enote (v nadaljevanju toženka) je ob preizkusu liste kandidatov za volitve v Državni zbor z imenom "A. in B.", ki sta jo vložili politični stranki C. in B. ugotovila, da lista C. ni določena v skladu z določbami Zakona o volitvah v državni zbor¹ (v nadaljevanju ZVDZ) o tajnem glasovanju o listi kandidatov in da lista B., ki so jo skladno z lastnimi pravili (v nadaljevanju Pravila B.)² določili delegati stranke in ne člani politične stranke, ni podprta z zadostnim številom volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Ob tem je ugotovila še pomanjkljivosti zapisnika o določitvi kandidatov, ki ga je vložila B., iz katerega niso razvidni podatki o osebnih imenih predlaganih, izvoljenih in po okrajih razporejenih kandidatih. Z izpodbijano odločbo je zato na podlagi prvega odstavka 56. člena ZVDZ zavrnila skupno listo kandidatov.

2Predstavnik liste kandidatov je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila lista kandidatov določena na tajnem glasovanju zbora članov C. 7. 2. 2026 in kasneje zgolj politično potrjena (z javnim glasovanjem) na koalicijski konvenciji A., kar pa ne pomeni kršitve zakonske zahteve po tajnem glasovanju.

Nasprotuje tudi stališču toženke, da je predložil premalo podpor s podpisi. Navaja, da iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ - ki bi ga toženka v okoliščinah konkretnega primera morala uporabiti, pa je namesto tega napačno opredelila, da gre za primer po četrtem odstavku tega člena - ne izhaja zahteva, da listo kandidatov določijo vsi člani politične stranke, kar bi bilo tudi praktično neizvedljivo. Zavzema se za širšo razlago navedene določbe tako, da zajema delegatski sistem kot organizirano obliko članskega odločanja. Ob tem poudarja, da je namen te določbe politični stranki omogočiti lažji nastop v posamezni volilni enoti, kar je zlasti pomembno za manjše stranke, ki so sicer v slabšem položaju kot večje stranke, ki brez težav zberejo sto podpisov podpore volivcev.

Pritožnik še uveljavlja, da je zavrnitev liste v celoti nesorazmerna glede na število zbranih podpisov, dejansko podporo volivcev in izveden postopek določitve kandidatov. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je bila lista kandidatov zakonito vložena, ali vsaj zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, podredno pa, da začne postopek za oceno ustavnosti sprejete razlage 43. člena ZVDZ pred Ustavnim sodiščem.

3Pritožba je bila posredovana v odgovor toženi stranki, ki na pritožbo ni odgovorila, posredovala pa je celotno dokumentacijo spisa.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvi odstavek 43. člena ZVDZ določa, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Lista kandidatov se določi s tajnim glasovanjem.

6Predlagatelj mora izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonom,³ zaradi omejenega časa za opravo volilnih dejanj pa ni mogoče od pristojnih volilnih komisij zahtevati, naj po uradni dolžnosti ugotavljajo ustrezna pravno pomembna dejstva, ali dopustiti dopolnjevanja ali popravljanja že opravljenih volilnih opravil, ampak je mogoče dopustiti le odpravljanje formalnih napak.⁴ To velja tudi za zakonsko zahtevo po tajnem glasovanju, ki se ugotavlja na podlagi predloženih pravil politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov ter na podlagi zapisnika o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov.⁵

7Iz predloženega spisa je razvidno, da je pritožnik toženki predložil Pravila C. za volitve v Državni zbor (v nadaljevanju Pravila C.) in zapisnik s 14. 2. 2026 o določitvi kandidatov, ki ga je poimenoval "7. Volilna konvencija zbora članov C. 7. volilne enote Maribor". Kot pravilno ugotavlja toženka, drugi odstavek 13. člena Pravil C. določa, da kandidatno listo za posamezno volilno enoto določijo člani stranke C. s stalnim prebivališčem v tej volilni enoti z javnim glasovanjem. Ugotovitev, da je bilo to volilno opravilo opravljeno z javnim glasovanjem, potrjuje tudi zapisnik z dne 14. 2. 2026, v katerem je v zadnjem odstavku 6. točke navedeno, da so udeleženci zbora C. za 7. volilno enoto Maribor glasovali za listo kandidatov v celoti in da je bil rezultat javnega glasovanja 4 glasovi za in 0 proti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju toženka ni imela podlage za drugačno odločitev in je listo kandidatov utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem. Ker gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost, te napake tudi ni mogoče odpraviti drugače kot z novim izvajanjem volilnih opravil.⁶

8Pritožbena trditev, da je bila lista kandidatov določena na tajnem glasovanju zbora članov C., torej ne drži. Zavajajoče je ravnanje pritožnika, ki je pritožbi priložil drug zapisnik (s 7. 2. 2026), poimenovan "5. Volilna konvencija zbora članov C. 7. volilne enote Maribor", ki se od tistega, ki je bil predložen v postopku pred toženko razlikuje v navedbi datumov in časa nastanka zapisnika, seznamu udeležencev in navedbi, da je potekalo tajno glasovanje. Pritožnik ob tem ne navede razlogov, zakaj naj bi prišlo do ponovnega (tokrat javnega) glasovanja pred istim organom (Volilna konvencija zbora članov C.). V pritožbi sicer navaja, da naj bi prišlo do drugega glasovanja (14. 2. 2026) zgolj zaradi politične potrditve na koalicijski konvenciji A., vendar pa to iz zapisnika z dne 14. 2. 2026 ne izhaja.

9Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da bi za predložitev kandidatne liste moralo zadoščati 50 podpisov volivcev s stalnim prebivališčem v volilni enoti, v kateri je vložena kandidatna lista (tretji odstavek 43. člena ZVDZ) in ne 100 podpisov, kot je odločila toženka na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ.

10Po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ lahko politična stranka vloži listo kandidatov v posamezni volilni enoti, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v volilni enoti, in če listo kandidatov podpre s podpisi najmanj petdeset volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Po četrtem odstavku 43. člena ZVDZ lahko politična stranka vloži listo kandidatov v posamezni volilni enoti tudi v primeru, če lista kandidatov ni določena na način iz prejšnjega odstavka, ob pogoju, da listo kandidatov podpre s podpisi najmanj sto volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.

11Kot poudarja toženka v izpodbijani odločbi, iz Pravil B. izhaja, da kandidate na volilni listi posamezne volilne enote določijo volilni delegati na volilni konferenci (4. člen Pravil B.), pri čemer so volilni delegati imenovani iz vrst članov B. in simpatizerjev s stalnim prebivališčem v volilni enoti (prvi odstavek 3. člena Pravil B.). Jedro izpodbijane odločitve zaradi nezadostnega števila podpisov torej ni v tem, da je bil za določitev kandidatov uporabljen delegatski model, kot navaja pritožnik, pač pa v tem, da so po Pravilih B. delegati lahko ne le člani stranke, temveč tudi njeni simpatizerji. Pritožbene navedbe bi sicer bilo mogoče razumeti v smeri, da so bili vsi delegati v konkretnem primeru člani stranke, vendar tega iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati ali preveriti. Na seznamu udeležencev v delu organa, ki je določil listo kandidatov politične stranke za volitve v državni zbor, so navedeni le delegati z njihovimi osebnimi podatki, ni pa podatka o tem, ali so člani stranke ali zgolj simpatizerji, pri čemer je na predlagatelju liste kandidatov breme izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji.⁷

12Po pojasnjenem tudi ni utemeljen pritožnikov predlog, da Vrhovno sodišče prekine postopek in zahteva presojo ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 43. člena ZVDZ. Pritožnik namreč pavšalno zatrjuje protiustavnost stališča, da uporaba delegatskega sistema samodejno vodi v obravnavo po četrtem odstavku 43. člena ZVDZ, vendar, kot pojasnjeno, to iz odločbe toženke niti ne izhaja.

13Potrditev liste kandidatov, ki vsebuje takšne vsebinske pomanjkljivosti, kot so ugotovljene v obravnavani zadevi, bi tako bila v nasprotju z zakonom. Ker se ugotovljene pomanjkljivosti nanašajo na listo kandidatov v celoti, zavrnitev posameznih kandidatov, kar smiselno predlaga pritožnik s sklicevanjem na načelo sorazmernosti, ne pride v poštev.

14Odločba toženke temelji tudi na ugotovitvi, da lista ni bila vložena v skladu s prvim in drugim odstavkom 51. člena ZVDZ. Tej ugotovitvi, s katero soglaša tudi vrhovno sodišče, pritožnik v pritožbi ni ugovarjal oziroma ji kako drugače nasprotoval.

15Ker je torej izpodbijana odločba po presoji Vrhovnega sodišča pravilna in zakonita, je pritožbo ob primerni uporabi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 105. člena ZVDZ kot neutemeljeno zavrnilo.

¹ Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US, 23/17, 29/21 in 12/24.
² Pravila B. o določanju in potrditvi kandidatov za volitve poslancev v Državni zbor.
³ Sodba Vrhovnega sodišča Uv 8/2018 z dne 12. 5. 2018, 19. tč. obrazložitve.
⁴ Sodba Vrhovnega sodišča Uv 6/2018 z dne 7. 5. 2018, 10. tč. obrazložitve.
⁵ Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-357/97 z dne 18. 12. 1997, 8. tč. obrazložitve.
⁶ Prim. sodbo Upravnega sodišča II U 339/2010 z 18. 9. 2010.
⁷ Odločbi Ustavnega sodišča Up-304/98 z 19. 11. 1998, 14. tč. obrazložitve, in Up-357/97 z 18. 12. 1997, 8. tč. obrazložitve.