VSRS Sodba Uv 2/2024-9

Tožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Državna volilna komisija (v nadaljevanju: DVK) je z izpodbijanim sklepom št. 042 - 23/2024 - 7 z dne 30. 7. 2024 zavrgla tožnikovo vlogo, poimenovano "pritožba na volilni izid", vloženo po priporočeni pošti 19. 6. 2024. Pritožbo je na podlagi prvega odstavka 7. člena¹ Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju: ZVPEP) obravnavalo ob smiselni uporabi Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju: ZVDZ). DVK je tožnikovo vlogo obravnavala kot ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora oziroma volilne komisije (106. člen ZVDZ). Oprla se je na določbo drugega odstavka 106. člena ZVDZ, po kateri se ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnih organov lahko vloži v treh dneh od dneva glasovanja. Ker je bilo glasovanje 9. 6. 2024, tožnik pa je svojo vlogo podal 19. 6. 2024, jo je DVK zavrgla kot prepozno. Sklep je bil tožniku vročen 1. 8. 2024.

2Tožnik je 8. 8. in 9. 8. 2024 po elektronski pošti na naslov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije poslal dva nepodpisana dopisa. Nato je 13. 8. 2024 podal pisno podpisano vlogo, poimenovano "pritožba", v kateri izpodbija sklep Državne volilne komisije št. 042 - 23/2024 - 7 z dne 30. 7. 2024. Po pregledu vsebine prejetih pisanj Vrhovno sodišče ugotavlja, da se vsebinske trditve ujemajo. Vlogo z dne 13. 8. 2024 je zato štelo ko popravek in dopolnitev pisanj, prejetih 8. 8. in 9. 8. 2024, in jo obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu (5. člen ZVPEP), zaradi odločanja o zakonitosti aktov volilnih organov, konkretneje izpodbijanega sklepa DVK.

3Tožnik v bistvenem navaja, da je bila njegova vloga z dne 19. 6. 2024 pravočasna. Vložena je bila zoper volilni izid, z njo pa se je odzval na medijska poročanja o prvih neuradnih izidih volitev. Po tem, ko je DVK vlogo že predložila v odločanje Vrhovnemu sodišču, naj bi bilo zavrženje zaradi zamude roka nesmiselno. Preostale navedbe za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa niso pomembne.

4Tožba je neutemeljena.

5DVK je v vlogi z dne 19. 6. 2024 pravilno prepoznala ugovor zaradi zatrjevanih nepravilnosti pri delu volilnih organov (106. člen ZVDZ v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZVPEP). ZVPEP, z izjemo pristojnosti Vrhovnega sodišča iz 5. člena (ki dopolnjuje določbo prvega odstavka 12. člena² Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), ne ureja izrecno vprašanj varstva volilne pravice. Zato je treba, sledeč prvemu odstavku 7. člena ZVPEP, poseči po določbah XII. poglavja ZVDZ. Tožnik je svojo vlogo z dne 19. 6. 2024, kolikor se nanaša na volitve poslancev v Evropski parlament, podal kot volivec; drugačnega položaja niti ne zatrjuje. Ob smiselni uporabi določb XII. poglavja ZVDZ to pomeni, da je njegovo vlogo mogoče obravnavati izključno kot ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnih organov (smiselno 106. člen ZVDZ).

6Temu ustreza tudi vsebina njegove vloge, kolikor se nanaša na izvedbo glasovanja na volitvah poslancev v Evropski parlament. Tožnik sicer zatrjuje, da naj bi vlogo z dne 19. 6. 2024 podal zoper izid glasovanja in da je nesmiselno pritožbo zavreči kot prepozno, če izid glasovanja še ni bil ugotovljen. Vendar okoliščina, da je DVK izide glasovanja na podlagi 22. člena ZVPEP ugotovila šele 27. 6. 2024 (in objavila v Uradnem listu RS, št. 53/2024 dne 28. 6. 2024), za odločitev v obravnavani zadevi niti ni pomembna. Zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev poslanskih mandatov - kot je ugotovitev iz 22. člena ZVPEP (smiselno 109. člen ZVDZ) - lahko pritožbo vložijo le kandidati in predstavniki liste (kvalificirani vlagatelji). DVK je torej pravilno prepoznala, da se vloga z dne 19. 6. 2024, ki jo je tožnik podal kot volivec, lahko nanaša le na nepravilnosti pri delu volilnih organov, ta pa bi morala biti vložena v treh dneh od dneva glasovanja (kar nesporno ni bila).

7Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit, opirajoč se smiselno na 106. člen ZVDZ (v zvezi s 7. členom ZVPEP). Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožnikovo tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8Vrhovno sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejanske okoliščine, na katerih temelji izpodbijani sklep, med strankama niso sporne (nobena stranka niti ni predlagala izvedbe kakšnega dokaza). Sporna je zgolj razlaga materialnega prava, torej pravna vprašanja, o katerih sodišče lahko odloči brez glavne obravnave.

¹ "Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v Državni zbor."
² "(1) Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče) odloča v upravnem sporu o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v državni zbor, državni svet in volitve predsednika države."