43. člen ZVDZ

Izpodbijana odločitev temelji na dveh nosilnih stališčih o ugotovljenih (vsebinskih) pomanjkljivostih, s katerimi je obremenjena lista kandidatov v celoti, in sicer na neizpolnjevanju zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem, in na nezadostnem številu podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Navedena razloga vsak zase utemeljujeta sprejeto odločitev, zato pritožba, s katero se izpodbija le eden od njiju - v konkretnem primeru pritožnik graja odločitev glede zahtevanega števila predloženih podpisov podpore volivcev - ne more imeti uspeha. Kandidatno listo je mogoče obravnavati po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej volilni enoti in če je določena po postopku, določenem v pravilih stranke. Glede na pravila stranke, ki jih je treba spoštovati pri določanju kandidatne liste (prvi odstavek 43. člena ZVDZ), kandidatno listo lahko določajo tako člani kot simpatizerji te stranke. Čim pa kandidatno listo določajo (tudi) slednji, pogoji iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ niso izpolnjeni. V tem upravnem sporu je predmet preizkusa pravilnost in

Kandidatno listo je mogoče obravnavati po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej volilni enoti in če je določena po postopku, določenem v pravilih stranke. Glede na pravila stranke, ki jih je treba spoštovati pri določanju kandidatne liste (prvi odstavek 43. člena ZVDZ), kandidatno listo lahko določajo tako člani kot simpatizerji te stranke. Čim pa kandidatno listo določajo (tudi) slednji, pogoji iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ niso izpolnjeni.

Glede na podatke o naslovih stalnih prebivališč udeležencev volilne konference trije od udeležencev, ki so sodelovali pri potrjevanju liste kandidatov, nimajo stalnega prebivališča na območju volilne enote, za katero se je določalo kandidatno listo, in ne dva, kot je ugotovila toženka. Zato, tudi če so o kandidatni listi odločali trije od petih udeležencev, imata največ dva od njih stalno prebivališče v volilni enoti, za katero so določali kandidatno listo. Odločitev toženke, da je treba kandidatno listo obravnavati po četrtem odstavku 43. člena ZVDZ in ne po tretjem odstavku istega člena, zato ji ni bilo predloženo zadostno število podpisov volivcev, je torej pravilna. Iz zapisnika o volilni konferenci sploh ni razvidno, o katerih kandidatih so člani stranke glasovali na volilni konferenci, kar je razlog za zavrnitev volilne liste po prvem odstavku 56. člena ZVDZ. Ker je to pomanjkljivost mogoče odpraviti le s ponovitvijo volilne konference, saj gre za vsebinsko pomanjkljivost, tudi ni mogoče zahtevati njene odprave v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ.

Toženka je listo kandidatov utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem. Ker gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost, te napake tudi ni mogoče odpraviti drugače kot z novim izvajanjem volilnih opravil. Jedro izpodbijane odločitve zaradi nezadostnega števila podpisov ni v tem, da je bil za določitev kandidatov uporabljen delegatski model, pač pa v tem, da so po Pravilih stranke delegati lahko ne le člani stranke, temveč tudi njeni simpatizerji. Pritožbene navedbe bi sicer bilo mogoče razumeti v smeri, da so bili vsi delegati v konkretnem primeru člani stranke, vendar tega iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati ali preveriti. Breme izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji, pa je na predlagatelju.

Toženka je listo kandidatov utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem. Ker gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost, te napake tudi ni mogoče odpraviti drugače kot z novim izvajanjem volilnih opravil. Jedro izpodbijane odločitve zaradi nezadostnega števila podpisov ni v tem, da je bil za določitev kandidatov uporabljen delegatski model, pač pa v tem, da so po Pravilih stranke delegati lahko ne le člani stranke, temveč tudi njeni simpatizerji. Pritožbene navedbe bi sicer bilo mogoče razumeti v smeri, da so bili vsi delegati v konkretnem primeru člani stranke, vendar tega iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati ali preveriti. Breme izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji, pa je na predlagatelju.

Drugi odstavek 74. člena ZLV določa, da se določbe ZVDZ smiselno uporabljajo glede postopka potrjevanja kandidatur oz. list kandidatov in določanja seznama potrjenih kandidatur oz. list kandidatov, ne uporablja pa se ZVDZ glede določb o kandidiranju. Te vsebuje ZLV kot specialni predpis, med njih sodi tudi 70.a člen ZLV, ki vsebuje pravilo o zastopanosti po spolu. Z določbo 70.a člena ZLV je zagotovljen nekoliko višji minimalni delež vsakega od spolov kot po ZVDZ, kar govori v prid sorazmerno visoki udeležbi obeh spolov pri upravljanju javnih zadev. To pa je v skladu z ustavo varovanim ciljem, ki spodbuja enake možnosti obeh spolov pri kandidiranju. Po mnenju sodišča takšna ureditev ni neustavna, zato ni sledilo pritožnikovemu predlogu za prekinitev postopka in za začetek postopka za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS.

OVK je pravilno ugotovila, da sicer pravočasno vloženi seznam kandidatur (to je lista kandidatov) ni določen v skladu z zakonom, ter je zato seznam kandidatur utemeljeno zavrnila. OVK je pravilno ugotovila, da je predlagateljeve kandidate za člane sveta KS veljavno s svojimi podpisi določilo le osem volivcev, v skladu s tretjim odstavkom 109. člena ZLV pa bi jih moralo najmanj deset.

Pritožnik je v obravnavanem primeru breme dokazovanja zakonitosti liste kandidatov glede pogoja iz šestega dostavka 43. člena izpolnil s predložitvijo liste kandidatov, ki je ta pogoj izpolnjevala. Zakon res določa, da lahko vsakdo kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov (drugi odstavek 48. člena) ter da je za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata in da je soglasje kandidata nepreklicno (50. člen). Vendar pa ne določa obveznosti predlagatelja liste, da za svoje kandidate preveri, ali ti morda niso že oddali svoje soglasje h kandidaturi drugi politični stranki oziroma skupini volivcev. Takšna dolžnost predlagatelja tudi iz narave stvari ne izhaja. Podatek o danem soglasju namreč ni javno objavljen, niti se o tem ne vodi uradna evidenca. Res je, da v takem primeru kandidatna lista prav tako ne izpolnjuje (več) pogoja „spolne kvote“, vendar glede na obrazloženo zaradi drugačne narave ravnanj predlagateljev liste obstaja razumen razlog za različno obravnavanje kandidatnih list (drugi odstavek 14. člena Ustave). Zakona namreč ni kršil pritožnik, temveč kandidatka, ki je soglasje dala še drugi politični stranki.2 Neizpolnjevanje „spolne k

Zakonska določba šestega odstavka 43. člena ZVDZ, ki določa, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi, je vsebinsko jasna in je drugače tudi ni mogoče razlagati, zato bi za izpolnitev zakonskih zahtev sporna lista morala vsebovati več kandidatk ženskega spola. Drugi odstavek 56. člena ZVDZ, se nanaša le na odpravo formalne pomanjkljivosti, ne pa tudi na odpravo vsebinske nepravilnosti predlagane liste kandidatov, torej le na tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov s strani pristojne volilne komisije, in ne tistih, ki pomenijo vsebinsko ponovitev volilnih opravil. V obravnavanem primeru pa je bila lista kandidatov nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov. V takem primeru pa gre za tako vsebinsko napako oziroma nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je po presoji Vrhovnega sodišča tudi glede na roke za izvedbo volilnih opravil in tudi sicer ni mogoče več odpraviti. Za sestavo zakonite liste kandidatov bi bilo treba v bistvu ponoviti celoten postopek kandidiranja (v obravnavanem primeru določa

V obravnavanem primeru je bila lista kandidatov zaradi nespoštovanja šestega odstavka 43. člena ZVDZ nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov, ki sta jih predlagatelja določila za 5. volilno enoto. K odpravi takih nepravilnosti – torej drugačnemu vsebinskemu določanju liste kandidatk in kandidatov – pa predlagateljev volilna komisija skladno z zakonom ni dolžna pozivati.

Ker je bila lista določena na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, bi moralo biti listi priloženih 100 podpor volivcev iz 1. volilne enote, priloženih pa je bilo le 61. Glede na ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 39 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost. Zato za pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov ni bila dana pravna podlaga v drugem odstavku 56. člena ZVDZ.

Ker torej tožena stranka ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne gre za formalne pomanjkljivosti, za odločitev tudi ni pravno pomembno, kakšen rok za dopolnitev vloge je bil tožeči stranki dan za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Vrhovno sodišče meni, da tožena stranka niti ni bila dolžna pozivati tožeče stranke na dopolnitev vloge. V drugem odstavku 56. člena ZVDZ je namreč določeno, da če Volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Ta določba je glede na določbe ZUP, na katere se sklicuje tožeča stranka, specialna določba, saj dovoljuje dopolnjevanje vloge - liste kandidatov le, če gre za formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.

Ker je bila lista tako torej določena na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, bi moralo biti listi priloženih 100 podpor volivcev iz 5. volilne enote, priloženih pa je bilo le 76, kar med strankama niti ni sporno. Glede na takšno ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 24 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost. Zato za pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov s 24 podporami ni bila niti dana pravna podlaga v drugem odstavku 56. člena ZVDZ.

Vrhovno sodišče meni, da tožena stranka tožeče stranke v obravnavani zadevi niti ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge. V drugem odstavku 56. člena ZVDZ je namreč določeno, da če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Ta določba je specialna določba, saj dovoljuje dopolnjevanje vloge - liste kandidatov le, če gre za formalne pomanjkljivosti liste kandidatov. Glede na takšno ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 23 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost.

Primarnemu predlogu pritožnice, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in kandidatno listo potrdi v celoti, Vrhovno sodišče ni moglo slediti, kajti tako potrjena kandidatna lista bi bila neskladna z zakonom. Glede na popolno jasnost določb šestega in sedmega odstavka 43. člena ZVDZ takšne kandidatne liste po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče potrditi niti ob upoštevanju načela sorazmernosti.