VSL Sodba in sklep I Cpg 187/2025

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom razveljavi:

- v I. in II. točki izreka v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da obstoji izločitvena pravica tožeče stranke na navedenih nepremičninah, ki se ji prizna ter se te nepremičnine izloči iz stečajne mase;

- v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na nepremičnini k. o. E. parc. št. 1417/3 ter k. o. F. parc. št. 72,

ter se tožba v tem delu zavrže.

Pritožbi tožene stranke se nadalje delno ugodi, pritožbi stranske intervenientke pa v celoti ugodi ter se IV. točka izreka spremeni tako, da se sedaj glasi:

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške, stranska intervenientka pa nosi sama svoje stroške za odgovor na pritožbo.

III. Tožeča stranka je dolžna stranski intervenientki povrniti 466,65 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zamude dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se ugotovi, da je Republika Slovenija pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki izhajajo iz izreka navedene sodbe, ki se ji prizna in da obstoji izločitvena pravica tožeče stranke na navedenih nepremičninah, ki se ji prizna ter se navedene nepremičnine izloči iz stečajne mase (I. točka izreka), nadalje je razsodilo, da se ugotovi, da je Republika Slovenija pridobila lastninsko pravico tudi na nepremičninah z identifikacijskimi podatki, določenimi v elaboratu za evidentiranje nepremičnin z naslovom Skice delitve in Elaborati za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru z dne 9. 2. 2021, ki je kot priloga sestavni del izreka te sodbe, ki se ji prizna in da obstoji izločitvena pravica tožeče stranke na navedenih nepremičninah, ki se ji prizna ter se navedene nepremičnine izloči iz stečajne mase (II. točka izreka) ter da se, kar zahteva tožeča stranka več ali drugače, zavrne (III. točka izreka). Toženi stranki in stranski intervenientki je naložilo, da sta dolžni nerazdelno tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 19.065,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka parcijskega roka dalje (IV. točka izreka).

2Sodišče prve stopnje je po predlogu tožeče stranke izdalo popravni sklep, s katerim je izrek sodbe popravilo tako, da je v 6. alineji II. točke izreka dodalo parcelo 125/206 k. o. A. Ker so ob vročanju sodbe sodišča prve stopnje pomotoma izostale obširne priloge (skice delitve in eleborati za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru), je sodišče prve stopnje hkrati s popravnim sklepom strankama in intervenientki ponovno vročalo sodbo sodišča prve stopnje, tokrat s prilogami ter dopisom z dne 13. 11. 2024, v katerem je pojasnilo, da začne teči pritožbeni rok zaradi navedene napake naslednji dan po ponovnem prejemu pisnega odpravka sodbe. Zaradi navedenega je treba šteti, da je pritožbeni rok za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje začel teči s ponovno vročitvijo sodbe s popravnim sklepom in dopisom z dne 13. 11. 2024.¹

3Zoper sodbo sodišča prve stopnje je po navedenem vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje je izpodbijala v I., II. in IV. točki izreka.² Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbo zavrže oziroma da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Poleg tega je predlagala, da sodišče tožeči stranki naloži, da ji povrne stroške pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude dalje do plačila. Priglasila je pritožbene stroške.

4Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila tudi stranska intervenientka na strani tožene stranke. Izpodbijala je stroškovno odločitev v IV. točki izreka sodbe sodišče prve stopnje. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožeči stranki pa naloži v plačilo njene nadaljnje pravdne stroške v roku 15 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je pritožbene stroške.

5Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbi. Predlagala je, da sodišče pritožbi zavrne in izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom potrdi.

6Odgovor na pritožbo tožene stranke je vložila tudi stranska intervenientka na njeni strani, ki je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter tožbo zavrže oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka v roku petnajst dni, v primeru zamude pa zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

7Pritožba stranske intervenientke je utemeljena, pritožba tožene stranke pa je delno utemeljena.

8Lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini, ki so se ob uveljavitvi Zakona o zadrugah (ZZad) nahajali v premoženju obstoječih kmetijskih zadrug, je urejeno v 74. členu ZZad. Po prvem odstavku 74. člena ZZad je vse premoženje obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način. Ti so z dnem uveljavitve ZZad postali last Republike Slovenije in so se prenesli v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov R Slovenije (drugi odstavek 74. člena ZZad). Vprašanja odplačnosti ZZad ne ureja podrobneje. Prenos kmetijskih zemljišč, na katerih je lastninsko pravico dobila država, je zakonodajalec uredil z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ). Ureditev je vezal na podzakonski predpis (sedmi odstavek 16. člena ZSKZ), to je Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč R Slovenije oziroma na občine (nadalje: Navodilo).³ Navodilo vsebuje tudi kriterij za razmejitev med odplačnostjo in neodplačnostjo. Pri nepremičninah, za katere je bilo dano nadomestilo, je kriterij za razmejitev določen pri 30 % njihove takratne vrednosti.⁴

Glede kriterija odplačnosti

9Po 5. členu Navodila se "za nepremičnine, pridobljene na neodplačen način, štejejo: (1) nepremičnine, pridobljene s podržavljenjem v smislu predpisov o denacionalizaciji, ki so bile s ali pa po podržavljenju brezplačno dodeljene v uporabo, upravljanje oziroma razpolaganje upravljalcem; (2) nepremičnine, s katerimi je upravljalec upravljal oziroma razpolagal oziroma jih je uporabljal neodplačno brez pravnega naslova; (3) nepremičnine agrarnih in njim podobnim skupnostim; (4) nepremičnine iz 1. do 3. točke tega odstavka, za katere je organ, ki jih je podržavil oziroma upravljalec plačal odškodnino do 30 % takratne vrednosti; ..." Razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin se ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti (drugega odstavka 5. člena Navodila).

10Sodišče prve stopnje je glede nepremičnin v k. o. B. parc. št. 3838/1, k. o. C. par. št. 1818 in delno glede parc. št. 2793 k. o. D. ugotovilo, da jih je pravni prednik tožene stranke pridobil odplačno, glede ostalih pa, da jih je pridobil na neodplačen način. Tožena stranka v nobenem od primerov, pri katerih je bilo vključenih več zemljišč, ni konkretno navedla, kolikšen del odškodnine v denarju oziroma kolikšen del vrednosti nadomestnega zemljišča ali druge odmene odpade po posameznem pravnem poslu prav na določeno sporno zemljišče. Glede odplačnosti pridobitve nepremičnine po posameznem pravnem poslu, odločbi ali drugi listini, ki vključuje več zemljišč, je zato sodišče prve stopnje sledilo stališču tožeče stranke, ki je trdila, da se ne more celotna plačana odškodnina oziroma druga odmena upoštevati le za zemljišče, ki je predmet tožbenega zahtevka, pač pa se mora odplačnost pridobitve posameznega zemljišča presojati glede na celoten predmet posla.

11Tožena stranka v pritožbi napada materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se mora pri kriteriju odplačnosti posameznega odvzetega zemljišča upoštevati celoten predmet posla. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje presojo odplačnosti opreti na četrto točko prvega odstavka 5. člena Navodila, po kateri je odločilno: (1) kakšna je bila višina nadomestila, in (2) ali je nadomestilo presegalo 30 % vrednosti nepremičnine ter na drugi odstavek 5. člena Navodila, po katerem se pri kriteriju odplačnosti upošteva razmerje med plačano odškodnino in takratno prometno vrednostjo podobnih nepremičnin. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje materialnopravno zmotno, saj je glede na jasna in nedvoumna pravila Navodila treba pri presoji kriterija odplačnosti višino nadomestila upoštevati kot nadomestilo za posamezno (arondirano) nepremičnino.

12Po presoji pritožbenega sodišča je pritožbena navedba neutemeljena. Sodišče prve stopnje je na podlagi neprerekanih navedb tožeče stranke ugotovilo, da so posamezni pravni posli, odločbe oziroma druge listine, ki so vključevale več zemljišč, vsebovale skupen znesek kupnine oziroma odškodnine za vsa zemljišča, ki so bila predmet posameznega posla oziroma odločbe. Tožena stranka v pritožbi ne prereka dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo nadomestilo določeno zgolj za celoten predmet posla, ne pa po posameznih zemljiščih. Ni logična razlaga, po kateri bi šteli, da je bilo nadomestilo v celoti namenjeno in izplačano le za posamezno parcelo, ki je predmet tožbenega zahtevka, saj bi to pomenilo, da so bile ostale odvzete brezplačno. Drugače bi veljalo zgolj v primeru, če bi bilo to izrecno navedeno v odločbi, pogodbi ali drugem pravnem poslu, česar pa tožena stranka ne trdi. Tožena stranka zato s ponujeno razlago citiranih določb Navodila pritožbenega sodišča ne prepriča. Stališče sodišča prve stopnje, da je treba presojati odplačnost pridobitve zemljišč glede na celoten predmet posla oziroma odločbe, je tako po presoji pritožbenega sodišča pravilno.

13Prav tako ne drži, da je v izpodbijani sodbi izostala obrazložitev stališča, da je treba pri kriteriju odplačnosti upoštevati celoten predmet posla. Obrazložitev sodišča prve stopnje, ki jo je pritožbeno sodišče že povzelo, je zadostna. Sodba sodišča prve stopnje je sposobna preizkusa, zato tudi ta očitek ni utemeljen.

Glede oblikovanja tožbenega zahtevka

14Izločitvena pravica je pravica izločitvenega upnika (lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice), da uveljavlja, da določeno premoženje ne spada v stečajno maso stečajnega dolžnika.⁵ Vsebina odločitve je odvisna od pravnega temelja za pridobitev izločitvene pravice in vrste premoženja (premoženjske pravice), ki je njen predmet.⁶ Kadar je predmet izločitvene pravice nepremičnina, jo ZFPPIPP opredeljuje kot pravico osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan stečajni dolžnik, od stečajnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini.⁷ Pravni temelj izločitvene pravice je v tovrstnem primeru lastninska pravica. Resnični lastnik z izločitvenim zahtevkom zahteva ugotovitev lastninske pravice v njegovo korist. Gre za zahtevek, ki je identičen zahtevku za ugotovitev obstoja lastninske pravice (pridobljene na podlagi priposestvovanja ali na drug izviren način) po določbah Stvarnopravnega zakonika (SPZ).⁸

15Ugotovitveno tožbo ureja 181. člen ZPP. Ugotovitveni zahtevek nastopa v treh različnih procesnopravnih položajih, in sicer kot 1.) samostojni ugotovitveni zahtevek, 2.) kot ugotovitveni zahtevek, ki ga dopušča poseben predpis, ali 3.) kot vmesni ugotovitveni zahtevek.⁹ Med posebne predpise, ki dopuščajo ugotovitveno tožbo, spadajo predpisi procesnopravne narave, ki pooblaščajo sodišče, da stranko (npr. v stečajnem postopku) napoti na pravdo za ugotovitev obstoja določenega pravnega razmerja (ali pravice).¹⁰ Tožnik mora tožbo oblikovati tako, da tožbeni predlog vsebuje ugotovitev spornega pravnega razmerja. Ugotovitveni zahtevek, ki ga dopušča poseben predpis, mora biti oblikovan v skladu z zakonito napotitvijo na pravdo. Pri drugače oblikovanem ugotovitvenem zahtevku pravnega interesa ni mogoče domnevati.

16Izločitveni zahtevek po ZFPPIPP je pravilno oblikovan, če izločitveni upnik v tožbi uveljavlja zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice oziroma zahtevek za ugotovitev, da je pridobil lastninsko pravico na nepremičnini.¹¹ Tako oblikovan zahtevek je skladen z 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP (v zvezi z 2. točko prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP), po katerem se zahteva ugotovitev, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Sodba s takšnim izrekom je listina iz 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1),¹² ki omogoča vknjižbo lastninske pravice na navedenih nepremičninah v zemljiški knjigi.

17Tožeča stranka je v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico na nepremičninah, ki so predmet tožbenega zahtevka. Trdila je, da je na podlagi zakona, torej na izviren način, pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, pri katerih je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik. Stečajni upravitelj tožene stranke je prijavljeno izločitveno pravico prerekal. Tožeča stranka je nato vložila tožbo v tem sporu. Tožbeni petit je oblikovala tako, da se glasi: "Ugotovi se, da je Republika Slovenija pridobila lastninsko pravico na naslednjih nepremičninah: …, ki se ji prizna", nadalje pa še "in da obstoji izločitvena pravica tožeče stranke na navedenih nepremičninah, ki se ji prizna" ter še, da se "navedene nepremičnine izloči iz stečajne mase."¹³ V tožbi je torej zoper toženo stranko uveljavljala tri tožbene zahtevke (tožbene predloge).

18Tožeča stranka je s tožbenim zahtevkom najprej zahtevala ugotovitev, da je (Republika Slovenija) pridobila lastninsko pravico na tam navedenih nepremičninah. Tako oblikovan tožbeni predlog je ustrezen in zadosten, saj se, kot je bilo že navedeno, v skladu z 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP zahteva ugotovitev, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. K tem je tožnica dodala še pristavek, da se ji pridobitev lastninske pravice "prizna", ki je sicer nepotreben, v praksi pa toleriran.¹⁴

19Pritožnica pa tožeči stranki utemeljeno očita neustrezno oblikovanje tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša zahtevo tožeče stranke za ugotovitev oziroma priznanje izločitvene pravice tožeče stranke na navedenih nepremičninah. Izraz izločitvena pravica je uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključuje upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku. Z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja izločitvene pravice, kot (zbirnega) pravnega pojma stečajnega prava, temveč ugotovitev obstoja lastninske pravice kot pravice stvarnega prava. Noben posebni predpis ne napotuje tožnice na vložitev tožbe, s katero bi zahtevala ugotovitev obstoja oziroma priznanja izločitvene pravice. Od zahteve za ugotovitev oziroma priznanje izločitvene pravice tožnica niti nima pravne koristi. Kolikor tožeča stranka zahteva ugotovitev oziroma priznanje izločitvene pravice, je zato takšna vsebina ugotovitvene tožbe nedopustna.

20Nedopustna je tožba tudi v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se navedene nepremičnine izloči iz stečajne mase. Kot utemeljeno opozarja tožena stranka v pritožbi, gre za dajatveni zahtevek, za katerega tožeča stranka prav tako nima pravnega interesa. "Izločitev iz stečajne mase" bo dosegla z vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo, da je pridobila lastninsko pravico na nepremičninah.

21Tožba je v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se ji prizna izločitvena pravica ter da se nepremičnine izloči iz stečajne mase, nedopustna, na kar je sodišče prve stopnje opozorila že tožena stranka. Sodišče prve stopnje tožbe v tem delu ni zavrglo, čeprav mu to nalaga prvi odstavek 274. člena ZPP,¹⁵ na kršitev pa opozarja tožena stranka v pritožbi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke delno ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka v tem delu razveljavilo ter tožbo delno zavrglo (prvi odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 354. členom ZPP).¹⁶

Glede izreka izpodbijane sodbe

22Tožeča stranka je v tožbi navedla, da je na podlagi zakona pridobila lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih obstoječe zadruge in druge organizacije pridobile na neodplačen način. Predlagala je, da se za nepremičnine, ki so delno stavbna zemljišča, določi izvedenec geodetske stroke, ki bo izvedel parcelacijo zemljišč po meji družbenega plana pristojne občine na dan 11. 3. 1993. Iz vsake take parcele naj nastaneta dve novi parceli, ločeno za kmetijski in gozdni del ter ločeno za stavbni del. Tožeča stranka je v tožbi nadalje navedla, da predstavlja nepremičnina k. o. E. par. št. 1417/3 delno stavbno, delno pa kmetijsko zemljišče. Tudi glede nepremičnine k. o. F. par. št. 72 je navedla, da predstavlja delno stavbno, delno pa kmetijsko zemljišče. Lastninsko pravico je uveljavljala zgolj na delu, ki predstavlja kmetijsko zemljišče.

23Sodišče prve stopnje je s sklepom postavilo sodnega izvedenca za geodetske meritve, ki je podal pisno izvedensko mnenje z izvedbo parcelacije zemljišč ter izdelal Skice delitve in Elaborate za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Izvedenec je navedel, da se po Skici 3 parcela 72 k. o. F. briše in deli na: 71/1 stavbno zemljišče in 72/2 kmetijsko zemljišče, po Skici 5 pa se parcela 1417/3 k. o. E. briše in deli na: 1417/5 stavbno zemljišče ter 1417/6 kmetijsko zemljišče. Po izvedeni parcelaciji je tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 23. 1. 2024 zahtevala ugotovitev pridobitve lastninske pravice še na novo nastalih nepremičninah, med drugim na nepremičnini k. o. F. parc. št. 72/2 in k. o. E. parc. št. 1417/6.

24Sodišče prve stopnje je nepremičnini v delu, v katerem predstavljata kmetijsko zemljišče, pravilno vključilo v II. točko izreka izpodbijane sodbe.¹⁷ Kljub navedenemu pa je v I. točki izreka hkrati ugotovilo, da je Republika Slovenija pridobila lastninsko pravico na parceli št. 72 k. o. F. na ter na parceli 1417/3 k. o. E.

25Tožena stranka zato v pritožbi utemeljeno navaja, da se izpodbijana sodba v I. točki izreka nanaša na celotni nepremičnini, vključno s stavbnim zemljiščem, ki ni bilo predmet lastninjenja po ZZad. Tožeča stranka je zahtevala priznanje lastninske pravice zgolj na tistem delu teh nepremičnin, ki predstavljajo kmetijsko zemljišče. Tožbeni zahtevek (tožbeni predlog) tožeče stranke je bil zato, kolikor se nanaša na (celotni obseg) nepremičnine k. o. E. par. št. 1417/3 ter nepremičnine k. o. E. par. št. 72, pomanjkljivo individualiziran. Po presoji pritožbenega sodišča je zato pritožba tožene stranke tudi v tem delu utemeljena. Poleg tega se, glede na izvedeno parcelacijo, izrek sodbe sodišča prve stopnje v delu I. točke, ki vključuje parcelo št. 1417/3 k. o. E. ter parcelo št. 72 k. o. F., nanaša na neobstoječ predmet obveznosti. Pritožbeni očitek pa ni utemeljen glede parcel k. o. A, ki so navedene v II. točki izreka, ne pa tudi v I. točki izreka izpodbijane sodbe.

26Po presoji pritožbenega sodišča je treba tožbo zavreči tudi v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev pridobitve lastninske pravice na parceli št. 1417/3 k. o. E. ter na parceli št. 72 k. o. F. Ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče tudi to napako odpravilo tako, da je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu I. točke izreka razveljavilo ter tožbo v tem delu zavrglo (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 354. členom ZPP).

Glede pravdnih stroškov

27Sodišče prve stopnje je o pravdnih stroških odločalo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP. Ugotovilo je, da je tožeča stranka uspela z več kot 98 % tožbenega zahtevka ter zato sklenilo, da ji mora tožena stranka povrniti vse stroške, saj ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zaradi katerega niso nastali posebni stroški. Tožeči stranki je priznalo tudi stroške za izvedenca geodetske stroke, ki je za sporne parcele izdelal elaborat parcelacije z navedbo novih parcelnih številk.

28Tožena stranka v pritožbi napada stroškovno odločitev sodišča prave stopnje glede stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja izvedenca geodetske stroke v višini 12.716,16 EUR. Navaja, da gre za strošek, ki bi ga morala v vsakem primeru nositi tožeča stranka. Meni, da bi zato morala ta strošek v celoti kriti tožeča stranka, neodvisno od uspeha strank v postopku.

29Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP). Prijava izločitvene pravice mora vsebovati: (1) določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vsebuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, (2) opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice in dokaze o teh dejstvih (drugi odstavek 299. člena ZFPPIPP). Za prijavo izločitvene pravice se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 60. člena ter 2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 297. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 299. člena ZFPPIPP). Tretji odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da mora upnik prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih, kot izhaja iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

30Po splošnem pravilu iz 129. člena ZFPPIPP velja, da mora vsak upnik pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. To velja tudi za stroške prijave izločitvene pravice. Po četrtem odstavku 60. člena ZFPPIPP pa se v primeru, če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali, če niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je terjatev prerekana.

31Glede na 299. člen ZFPPIPP mora upnik že v prijavi izločitvene pravice podati določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vsebuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice (1. točka drugega odstavka 299. člena ZFPPIPP). Upnica, ki je v tožbi predlagala postavitev izvedenca, da bo njegovo izvedensko mnenje podlaga za parcelacjo, temu pravilu ni zadostila. V tem delu namreč tožeča stranka niti ni trdila, da so nepremičnine v celoti njena last (gre za nepremičnine, ki delno predstavljajo stavbno zemljišče). Prijava izločitvene pravice je bila zato v delu, ki se je nanašala na parcele, glede katerih je upnica predlagala izvedbo parcelacije, nepopolna. Ne gre torej za vsebinsko pomanjkljivo prijavo izločitvene pravice zaradi primanjkljaja pri navedbi opisa dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka ter izostanka relevantnih dokazov (po 2. točki drugega odstavka 299. člena ZFPPIPP), temveč je bila prijava izločitvene pravice zaradi nedoločenega zahtevka za priznanje izločitvene pravice v delu glede parcel, za katere je upnica predlagala parcelacijo, formalno pomanjkljiva (po 1. točki drugega odstavka 299. člena ZFPPIPP). Razlikovanje med formalno in vsebinsko pomanjkljivimi prijavami sprejema tudi obstoječa sodna praksa.¹⁸

32Zahtevo po postavitvi določenega zahtevka za priznanje izločitvene pravice lahko primerjamo z zahtevo po določenem tožbenem zahtevku (tožbenem predlogu) v pravdnem postopku. Pri tožbi je bistveno, da tožnik natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči. Popolnost tožbe je procesna predpostavka, ki se nanaša na dopustnost tožbe. Nepopolno tožbo je treba odpraviti z uporabo instrumentarija iz 108. člena ZPP. V kolikor je poskus odprave pomanjkljivosti neuspešen, se nepopolna tožba zavrže. To velja tudi za (delno) nepopolno prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku, saj se za postopke zaradi insolventnosti, v katerih se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).¹⁹

33Glede na to, da stečajno sodišče ni postopalo po 108. členu ZPP, temveč je dopustilo, da je izločitvena upnica določen zahtevek postavila šele tekom pravdnega postopka, je treba, po presoji pritožbenega sodišča, pri odločanju o stroških pravdnega postopka smiselno uporabiti določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Če naj upnika, ki v stečajnem postopku v prijavi izločitvene pravice ni zadostil zahtevi po (zadostni) vsebinski utemeljitvi zahtevka za priznanje, bremenijo stroški morebitnega pravdnega postopka za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, naj ga še toliko bolj bremenijo stroški v primeru nepopolne prijave izločitvene pravice. Poleg tega že načeloma velja, da mora vsak upnik pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti, kar prav tako utemeljuje sklep, da naj stroški nepopolne prijave bremenijo izločitvenega upnika, ne pa splošne stečajne mase.

34Po presoji pritožbenega sodišča je zato pritožba tožene stranke tudi v tem delu utemeljena, saj je stroške parcelacije na podlagi specialnih določb ZFPPIPP dolžna nositi tožeča stranka. Gre za stroške v višini 12.716,16 EUR, med tem ko so celotni priznani stroški tožeče stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje znašali 19.065,66 EUR. Po odštetju stroškov za izvedenca geodetske stroke znaša razlika, ki jo je dolžna nositi tožena stranka 6.349,50 EUR (19.065,66 EUR - 12.716,16 EUR), v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

35Pritožbo je v delu glede pravdnih stroškov vložila tudi stranska intervenientka na strani tožene stranke. Prav ima stranska intervenientka, ki v pritožbi navaja, da ji je sodišče prve stopnje zmotno naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke nerazdelno skupaj s toženo stranko. Stranski intervenient je namreč lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povrnitev pravdnih stroškov (primerjaj 154. člen ZPP).²⁰ Odločitev sodišča prve stopnje, ki je stranski intervenientki naložilo plačilo stroškov tožeče stranke nerazdelno s toženo stranko, je torej že iz navedenega razloga napačna. Ker je stranka, ki se ji je pridružila, je v sporu propadla, poleg tega pa je bil njen lastni uspeh v pravdi polovičen (kot trdi sama), je treba skleniti, da naj sama nosi svoje pravdne stroške v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sicer pa stranska intervenientka v pritožbi niti ne trdi, da bi bila upravičena od tožeče stranke terjati povračilo lastnih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožba stranske intervenientke, ki tako v pritožbi napada zgolj odločitev o povrniti stroškov tožeče stranke, je zato utemeljena.

36Pritožbi tožene stranke zoper stroškovno odločitev se po navedenem delno, pritožbi stranske intervenientke pa v celoti ugodi ter se V. točka izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, kot izhaja iz izreka te odločbe (peti odstavek 358. člena ZPP).

37Po navedenem pa se v ostalem pritožba tožene stranke zavrne in so sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom v izpodbijanem, pa neizpodbitem I. ter II. točke izreka, potrdi (353. člen ZPP).

Glede pritožbenih stroškov

38Tožena stranka je s pritožbo izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje v glavni stvari. Uspeh tožene stranke s pritožbo je, čeprav je z njo delno uspela, glede glavne stvari sorazmerno majhen oziroma zgolj navidezen. Ker se kot vrednost spornega predmeta upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP), pravdni stroški pa se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP), pritožbenega uspeha glede stroškovnega zahtevka ni mogoče samostojno ovrednotiti. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sklenilo, da nosi tožena stranka sama svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). To velja tudi za stroške odgovora na pritožbo tožene stranke, ki ga je vložila stranska intervenientka na njeni strani, poleg tega pa ti stroški za pravdo niso bili potrebni (155. člen ZPP). Tožeča stranka stroškov za odgovor na pritožbo ni priglasila.

39Odločitev o pritožbenih stroških stranske intervenientke temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Stranska intervenientka, ki je s pritožbo izpodbijala zgolj stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, je s pritožbo v celoti uspela. Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku je zanjo enaka znesku tožeči stranki prisojenih pravdnih stroškov (drugi odstavek 39. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbene stroške stranske intervenientke odmerilo od vrednosti 19.065,66 EUR. Tožeča stranka ji je dolžna povrniti njene pritožbene stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po predloženem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Priznalo ji je 625 točk za pritožbo (tar. št. 22/1 OT), 2 % pavšalnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV, skupaj torej 466,65 EUR. Navedeni znesek je dolžna stranski intervenientki povrniti tožeča stranka v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

¹ Podobno II Ips 4088/2002.
² Tožena stranka v obrazložitvi pritožbe povzema I., II. in IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. Ker je glede odločitve v III. točki izreka sodbe uspela, za izpodbijanje tega dela sodbe nima pravnega interesa. Zaradi navedenega bi bilo treba njeno pritožbo, če bi z njo izpodbijala III. točko izreka, v tem delu zavreči. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da je tožena stranka s pritožbo izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje v I., II. in IV. točki izreka, saj je tak obseg pritožbenega preizkusa skladen s pritožničinim pritožbenim interesom (prvi odstavek 350. člena ZPP).
³ Navodilo se uporablja tudi za primere, ko je Republika Slovenija kmetijska zemljišča pridobila po drugih predpisih, saj drugi odstavek 14. člena ZSKS in 1. člen Navodila vključujeta tudi pridobitev po 74. členu ZZad.
⁴ Za nepremičnine, pridobljene na neodplačen način, se po določbah njegovega prvega odstavka 5. člena Navodila štejejo tudi nepremičnine (iz 1. do 3. točke tega odstavka), za katere je organ, ki jih je podržavil, oziroma upravljalec plačal odškodnino do 30 % takratne vrednosti, in druge nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom odškodnine več kot 30 % takratne vrednosti nepremičnine (4. in 9. točka Navodila).
⁵ Izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena tega zakona, če ni v 311. ali 312. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) drugače določeno (prvi odstavek 310. člena ZFPPIPP).
⁶ Dr. N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 241.
⁷ Dosledneje je zato govoriti, da izločitveni upnik z začetkom stečajnega postopka pridobi izločitveni zahtevek, ne izločitvene pravice.
⁸ Tako II Ips 45/2018, tč. 16.
⁹ Primerjaj 181. člen ZPP.
¹⁰ Dr. A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 157.
¹¹ Primerjaj I Cpg 127/2021, I Cpg 479/2019, I Cpg 188/2019, I Cpg 224/2013.
¹² Vknjižba pravice se dovoli na podlagi naslednjih listin: … (…) pravnomočne sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1.)
¹³ Tako se glasi tudi izpodbijana sodba sodišče prve stopnje v I. točki izreka. V II. točki izreka pa se sklicuje še na identifikacijske podatke glede nepremičnin, določene v elaboratu za evidentiranje nepremičnin z naslovom Skice delitve in Elaborati za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
¹⁴ Dr. A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 143.
¹⁵ Po predhodnem preizkusu procesnih predpostavk, med katerimi je tudi pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, izda sodišče prve stopnje sklep, da se tožba (v celoti ali delno) zavrže (prvi odstavek 274. člena ZPP).
¹⁶ J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2009, str. 443.
¹⁷ V drugi alineji II. točke izreka je navedena parcela št. 72/2 k. o. F., v četrti alineji II. točke izreka pa parcela št. 1417/6 k. o. E.
¹⁸ Primerjaj I Cpg 1626/2013, Cst 41/2012.
¹⁹ Tako tudi Cst 41/2012.
²⁰ N. Betteto v. L. Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, 2006, stran 33.