297. člen ZFPPIPP
(prijava nezavarovane terjatve)
(1)Prijava terjatve v stečajnem postopku mora poleg podatkov iz prvega odstavka 60. člena tega zakona vsebovati:
1.podatek o denarnem računu, v dobro katerega naj se opravi plačilo terjatve, in
2.če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni ali drug postopek: tudi podatek o sodišču ali drugem pristojnem organu, pred katerim teče postopek, in o opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi.
(2)Velja, da prijava nezavarovane terjatve v stečajnem postopku vsebuje tudi zahtevek za plačilo te terjatve v skladu s tem zakonom.
(3)Če prijava terjatve ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo vsi stroški, ki nastanejo zaradi take opustitve.
(4)Če se po prijavi terjatve spremeni podatek iz 1. točke prvega odstavka tega člena ali če terjatev preide na novega upnika kot singularnega ali univerzalnega pravnega naslednika, mora upnik ali novi upnik o tem obvestiti upravitelja in mu sporočiti podatke, potrebne za plačilo terjatve.
(5)Če prijava terjatve ne vsebuje podatka iz 1. točke prvega odstavka tega člena ali če upnik ali novi upnik upravitelja ne obvesti o spremembi iz četrtega odstavka tega člena, velja, da je upnik v upniški zamudi glede plačila njegove terjatve, dokler upravitelja ne obvesti o podatkih, potrebnih za njeno plačilo.
- VSL Sodba in sklep I Cpg 187/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Izraz izločitvena pravica je uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključuje upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku. Z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja izločitvene pravice, kot (zbirnega) pravnega pojma stečajnega prava, temveč ugotovitev obstoja lastninske pravice kot pravice stvarnega prava.
- VSL Sklep Cst 250/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Prodajna pogodba, ki ima alternativno predvideno možnost plačila kupnine s pobotom, ni v nasprotju z zakonom. V pritožbi izrecno zatrjevani 264. člen ZFPPIPP takšnemu načinu poplačila ne nasprotuje, saj ne ureja prodaje stečajne mase in razdelitve kupnine. Mora pa sodišče predhodno izpeljati postopek razdelitve.
- VSL sklep Cst 117/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Izločitvena pravica se uveljavlja v stečajnem postopku, kar že po logiki stvari pomeni, da je treba prijavo vložiti v stečajni spis, torej sodišču, ne pa upravitelju. Zgolj predložitev nekaj listin ne predstavlja prijave izločitvene pravice. Kadar obstaja dvom, ali je prijavljena izločitvena pravica, je tako od upravitelja kot od sodišča prve stopnje pričakovati, da bosta take dvomljive primere najprej razčistila z osebo, ki je upravitelju poslala listine. Učinkov pravnomočnosti ni mogoče vezati na odločitev o nečem, kar v postopku sploh ni bilo vloženo oziroma uveljavljeno. Višje sodišče ocenjuje, da posledic neupoštevanja napotitve na pravdo, ki je bila vsebovana v sklepu z dne 17. 11. 2015 in ki jih določa tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP, v obravnavanem primeru zato prav tako ni mogoče upoštevati.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 9. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba in sklep I Cpg 187/2025Višje sodišče v Ljubljani · 17. 9. 2025
Izraz izločitvena pravica je uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključuje upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku. Z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja izločitvene pravice, kot (zbirnega) pravnega pojma stečajnega prava, temveč ugotovitev obstoja lastninske pravice kot pravice stvarnega prava.
- VSL Sklep Cst 250/2021Višje sodišče v Ljubljani · 22. 6. 2021
Prodajna pogodba, ki ima alternativno predvideno možnost plačila kupnine s pobotom, ni v nasprotju z zakonom. V pritožbi izrecno zatrjevani 264. člen ZFPPIPP takšnemu načinu poplačila ne nasprotuje, saj ne ureja prodaje stečajne mase in razdelitve kupnine. Mora pa sodišče predhodno izpeljati postopek razdelitve.
- VSL sklep Cst 117/2017Višje sodišče v Ljubljani · 21. 3. 2017
Izločitvena pravica se uveljavlja v stečajnem postopku, kar že po logiki stvari pomeni, da je treba prijavo vložiti v stečajni spis, torej sodišču, ne pa upravitelju. Zgolj predložitev nekaj listin ne predstavlja prijave izločitvene pravice. Kadar obstaja dvom, ali je prijavljena izločitvena pravica, je tako od upravitelja kot od sodišča prve stopnje pričakovati, da bosta take dvomljive primere najprej razčistila z osebo, ki je upravitelju poslala listine. Učinkov pravnomočnosti ni mogoče vezati na odločitev o nečem, kar v postopku sploh ni bilo vloženo oziroma uveljavljeno. Višje sodišče ocenjuje, da posledic neupoštevanja napotitve na pravdo, ki je bila vsebovana v sklepu z dne 17. 11. 2015 in ki jih določa tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP, v obravnavanem primeru zato prav tako ni mogoče upoštevati.
- VSL sklep Cst 32/2017Višje sodišče v Ljubljani · 31. 1. 2017
Edini zahtevek, ki ga upnik uveljavlja v stečajnem postopku v zvezi z zatrjevano izločitveno pravico, je zahtevek za priznanje izločitvene pravice na točno določenem premoženju. Gre za prijavo izločitvene pravice. Pri tem niso pomembni razlogi upnika, zakaj meni, da ima izločitveno pravico. Sodišče pa nima pooblastila, da bi prijavo izločitvene pravice zavrglo, ker dejstva, ki jih navaja upnik v prijavi, ne morejo izkazovati obstoja izločitvene pravice. Stvar upravitelja je, da sam presodi, ali prijavljeno izločitveno pravico prizna ali ne, tudi ob upoštevanju tega, kar je prijavi navedeno – če ugotovi, da uveljavljeni razlogi ne morejo predstavljati razlogov za utemeljenost prijavljene izločitvene pravice, le-to pač prereka. O sami prijavi, ali je utemeljena ali ne, sodišče ne odloča. Le v posledici prerekanja prijavljene terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice, odloči o tem, kdo mora s tožbo uveljaviti zahtevek. Za stečajni postopek je glede pravnomočnosti in njenih učinkov pomembno le, ali je upnik v tem postopku že uveljavil izločitveno pravico na istem predmetu. Pravnomočnost v zvezi s pravno in dejansko podlago, kot jo uveljavlja pritožba, je pomembna le za prav