229. člen ZFPPIPP

Izraz izločitvena pravica je uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključuje upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku. Z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja izločitvene pravice, kot (zbirnega) pravnega pojma stečajnega prava, temveč ugotovitev obstoja lastninske pravice kot pravice stvarnega prava.

Sodišče mora že samo v sodnem registru preveriti, ali udeleženka postopka, ki je gospodarska družba, obstaja, in če je v stečaju tudi, kdo je njen stečajni upravitelj in kje ima ta naslov. Kadar pa iz strankine vloge že izhaja firma gospodarske družbe, ki ji je treba vročiti kakšno pisanje, pri tej firmi pa je naveden še dodatek "v stečaju", je to za sodišče povsem zadosten signal, da mora uporabiti navedeno posebno pravilo in vročitev odrediti na naslovu stečajnega upravitelja. Da v primeru pod presojo vročitve ni odredilo na naslovu stečajne upraviteljice dolžnikove dolžnice kljub temu, da je odvetniška družba v predlogu za izvršbo firmo te dolžnice izrecno navedla skupaj z dodatkom "v stečaju", je bila izključna napaka izvršilnega sodišča.

Stečaj družbe pomeni njeno prenehanje (4. alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1). Če družba z omejeno odgovornostjo (to je družba katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, ki na podlagi tega in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobijo poslovni delež) preneha, prenehajo oziroma izgubijo pravno naravo iz 471. člena ZGD-1 tudi poslovni deleži. ZFPPIPP namreč več ne uporablja termina poslovni delež, pač pa je delež družbenika delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe po plačilu vseh terjatev upnikov oziroma upnik te pravne osebe (tretji odstavek 9. člena ZFPPIPP). Po začetku stečajnega postopka družbenik tako več ni imetnik poslovnega deleža, pač pa le imetnik terjatve za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase, ki se z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (373. člen ZFPPIPP).

Na podlagi prvega in drugega odstavka 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Izpodabijani popravni sklep je napačen, saj za njegovo izdajo v konkretnem primeru niso bili podani pogoji. Sodišče (z opustitvijo besedne zveze: „v stečaju“) ni zgolj popravilo pomote v imenu toženke, ampak je na podlagi vsebinske presoje vtoževanih terjatev sprejelo vsebinsko odločitev glede pravdne sposobnosti toženke. Ravnalo je v nasprotju z določbami 328. člena ZPP. V uvodu popravnega sklepa je za imenom toženke tudi zmotno (prvič) dodalo, da toženko zastopa stečajni upravitelj. V 1. točki drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP je določeno, da se hkrati z vpisom začetka stečajnega postopka v register pri firmi dolžnika vpiše dodatek „v stečaju“. Navedena določba se na podlagi 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. V pravnem prometu je tako formalno pravilna uporaba imena stečajnega dolžnika, iz katerega je razvidno, da je dolžnik v stečaju. Dodatek sodišča prve stopnje v sklepu z dne 12. 10. 202

Tožeča stranka ima sicer prav, da bi morala tožena stranka po uvedbi stečajnega postopka pisanja v upravnem postopku stečajnemu dolžniku kot stranki, vročiti po upravitelju na poslovni naslov pravno organizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisanem v register. V konkretnem primeru je torej z vročitvijo na osebnem naslovu stečajnega upravitelja prišlo do kršitev procesnih pravil glede vročanja, vendar po mnenju sodišča kršitev pravil v konkretnem primeru ni bistvena, saj je stečajni upravitelj odločbe dejansko prejel. Ob poskusu vročitve na nepravem naslovu stečajni upravitelj vročitve ni zavrnil, saj je s podpisom vročilnice o osebni vročitvi potrdil prejem spornih odločb o vrnitvi sredstev.

ZSReg torej registrskemu sodišču ne daje podlage za vpis dejstva, da subjekt vpisa preneha, prav tako takšnega upravičenja registrskemu sodišču ne daje ZGD-1. Ta v tretjem odstavku 405. člena nalaga dolžnost organu, ki sprejme sklep o likvidaciji, da pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v register. In nenazadnje, ZFPPIPP v 229. členu, katerega določba se v skladu s 421. členom ZFPPIPP uporablja tudi za prisilno likvidacijo, prav tako določa, da se v register vpišeta le začetek in konec postopka prisilne likvidacije.

Nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam. Družbenik družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, na drugega ne more prenesti poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Registrsko sodišče mora predlog za vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in družbene pogodbe na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v subjektu vpisa v stečaju zavrniti, ker tak predlog ni v skladu z zakonom. Ker osebam, ki so v sodni register vpisane kot družbeniki, v stečaju preneha pravica do upravljanja (odločanja), jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe. To pa posledično pomeni, da tudi čistopisa družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati.

Dolžnik mora ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave zahtevi za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP priložiti listine, ki so navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP. V kolikor dolžnik zahtevi listin ne priloži niti jih ne predloži v roku, ki mu ga sodišče da s sklepom o dopolnitvi zahteve, mora sodišče nad njim začeti stečajni postopek, saj mu to nalaga določba 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP.

Pravice upnika, ki ni pravočasno prijavil izločitvene pravice, se obravnavajo v skladu z določbo 5. odstavka 299. člena ZFPPIPP, po kateri lahko izločitveni upnik, ki zamudi zakonski rok za prijavo izločitvene pravice iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP, v primeru, če se predmet njegove izločitvene pravice v stečajnem postopku proda, zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.

Sodišče prve stopnje je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je subjekt vpisa, utemeljeno sklenilo, da se pri subjektu vpisa vpišejo v sklepu navedene spremembe podatkov in da se vpiše začetek stečajnega postopka. Vpisi navedenih sprememb podatkov se opravijo takoj po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka in torej pred njegovo pravnomočnostjo, saj pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne zadrži izvršitve sklepa.

Premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, ne tvori niti splošne niti posebne stečajne mase, pač pa je iz nje v celoti izvzeto. Stroški, ki jih ima stečajni upravitelj v zvezi s preizkusom in nadaljnjo manipulacijo izločitvene pravice, se krijejo iz splošne stečajne mase in jih ni mogoče naprtiti v breme izločitvenemu upniku. Pravno upoštevni so samo tisti konkretni dejanski stroški, ki so v stečajnem postopku nastali zaradi tega, ker je upravitelj stvari, na katerih je upnik (prepozno) uveljavljal izločitveno pravico, prodal, namesto, da bi jih izročil upniku, če bi ta izločitveno pravico pravočasno prijavil.

Tožeča stranka svoje izločitvene pravice ni nikoli utemeljevala na lastninski pravici, pač pa na pravici, da od tožene stranke, ki je uresničevala kot fiduciar lastninsko pravico na umetniških delih v lasti A.S, kot lastnice, doseže v svoje dobro razpolagalni pravni posel, potreben za prenos pravice, ki jo je izvrševala za lastnico tožena stranka. Tožena stranka je v nasprotju z 9. členom notarskega zapisa tožeči stranki odrekla izročitev spornih umetniških del v neposredno posest, s čimer ji je tudi onemogočila pridobitev ročne zastave in možnost, da jih tožena stranka sama izvensodno proda zaradi poplačila svoje zavarovane terjatve. Ob ugotovljenem dejstvu, da so bila umetniška dela v stečajnem postopku prodana za ceno 1.353,00 EUR, je tožeča stranka upravičena do plačila tega zneska, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo .