VSL Sklep I Ip 229/2025

I. Pritožba zoper II., III., IV. in VI. točko izreka se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožbi zoper V. točko izreka se ugodi in se sklep v tem delu spremeni tako, da se izvršba na solastne deleže dolžnika A. A. na nepremičninah, na katere je v tem postopku dovoljena izvršba, odloži do pravnomočne odločitve o izločitveni tožbi oziroma do poteka roka za vložitev tožbe.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži do pravnomočne odločitve o izločitveni tožbi oziroma do poteka roka za vložitev tožbe.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe B., ID znak ..., priznalo lastnost udeleženca oziroma tretjega v tem postopku (I. točka izreka), zavrnilo je predlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti (II. točka izreka) in ugovor tretjih (III. točka izreka), odločilo, da lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začnejo pravdo na ugotovitev, da je izvršba na solastniške deleže dolžnika A. A. na nepremičninah, na katere je v tem postopku dovoljena izvršba, nedopustna (IV. točka izreka), zavrnilo je predlog tretjih za odlog izvršbe (V. točka izreka), ter odločitev o stroških ugovora tretjega pridržalo do pravnomočne odločitve o pravdi na nedopustnost izvršbe, če tretji ne bodo začeli pravde, pa do izteka tridesetdnevnega roka od pravnomočnosti tega sklepa (VI. točka izreka).

2Tretji, Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe B., in C. d. o. o., so zoper II., III., IV., V. in VI. točko izreka sklepa vložili pravočasno pritožbo. Uveljavljajo pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagajo spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglašajo stroške pritožbenega postopka. Navajajo, da je izpodbijani sklep nezakonit. Sodišče je pritrdilo tretjim, da sodišče po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) pazi na razlog, ki preprečuje izvršbo, če stvar ni v pravnem prometu. Prav tako se je sodišče strinjalo s tretjimi, da pripadajoče zemljišče ni v pravnem prometu. Vendar pa je napačno zaključilo, da se o tem odloča v nepravdnem postopku, in da v izvršilnem postopku ni mogoče prejudicirati odločitve. Z zavrnitvijo predloga za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti je izvršilno sodišče storilo ravno to: z izvršbo nadaljuje, kot da sporno zemljišče ni pripadajoče zemljišče. V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča sodišče ne ustanavlja novih pravic, pač pa za nazaj ugotavlja, kdo je bil v času uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju: ZLNDL) dejanski lastnik nepremičnine. Vprašanje, ali so nepremičnine, glede katerih je vložen predlog za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča, v pravnem prometu ali so iz njega izvzete, je najmanj predhodno vprašanje. Če se je sodišče odločilo, da o predhodnem vprašanju ne bo odločilo samo, bi moralo ta postopek prekiniti na podlagi 13. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker tega ni storilo, pač pa je predlog tretjih zavrnilo, je napačno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

V zvezi z zavrnitvijo ugovora tretjih ti navajajo, da 65. člen ZIZ res določa, da se v primeru nasprotovanja upnika zavrne ugovor tretjega. Vendar nasprotovanje upnika v tem primeru pomeni zlorabo procesnih pravic, ki jo je sodišče dolžno onemogočiti, kot določa prvi odstavek 11. člena ZPP. Zato je sodišče z zavrnitvijo ugovora tretjih napačno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev prvega odstavka 11. člena ZPP.

Napačna je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Tretji so na podlagi 73. člena ZIZ predlagali odlog izvršbe na predmet izvršbe - nepremičnine, ki so pripadajoče zemljišče k več stavbam. Sodišče je predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da tretji svoje pravice na predmetu izvršbe ne dokazujejo s sodno odločbo ali z javno listino. Stališče sodišča je napačno, saj ZIZ ne zahteva, da je pravica tretjega dokazana s sodno odločbo ali javno listino, pač pa, da je verjetno izkazana. O tem pa sodišče sploh ni navedlo nobenih razlogov. Napačno je tudi stališče, da tretji niso dokazali nastanka nenadomestljive škode. Predmet postopka je namreč solastni delež na pripadajočem zemljišču, ki ni povezan z lastnino na posameznem delu stavbe. Zato bi bila z izvršbo kršena tako pravica etažnih lastnikov kot pravica morebitnega kupca, ki lastninske pravice ne bi mogel pridobiti, upnik pa bi bil vseeno poplačan. Po sodni praksi je odlog izvršbe praviloma posledica tega, da obstoji dvom v dopustnost izvršbe (VSRS sklep II Ips 294/2007). V konkretnem primeru dvom nedvomno obstoji, tretji pa lahko nenadomestljivo škodo utrpi že zaradi same izvršbe (VSL sklep I Ip 1403/2008). Zato je sodišče z zavrnitvijo ugovora tretjega in z napotitvijo tretjih na pravdo napačno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3Prvi dolžnik A. A. v odgovoru na pritožbo tretjih le-to v celoti prereka. Upnika pa v zakonskem roku na pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6V obravnavani zadevi je bila med drugim dovoljena izvršba na več nepremičnin, pri katerih je vpisana solastninska pravica prvega dolžnika A. A. Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe B. in C. d. o. o. so z vlogo z dne 8. 8. 2024 predlagali, da sodišče prve stopnje Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe B. prizna lastnost stranke v tem postopku.¹ Obenem so predlagali ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti, z utemeljitvijo, da je bila dovoljena izvršba na stvari, ki so izven pravnega prometa. Po njihovih navedbah so namreč zadevne nepremičnine pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi v dejanski etažni lastnini in kot take skupni deli stavbe, ki pa ne morejo biti samostojen predmet pravnega prometa. Kot še navajajo tretji, skupni deli niso pravno samostojni, temveč so v solastnini vseh etažnih lastnikov, neločljivo povezani z lastnino na posameznem delu (četrti odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju: SPZ). Ker torej sporne nepremičnine dejansko predstavljajo pripadajoče zemljišče k stavbi, je bil že vložen predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotovitvi pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju: ZVEtL-1).

7Sodišče prve stopnje izvršbe po uradni dolžnosti pravilno ni ustavilo (II. točka izreka obravnavanega sklepa). Predmet izvršbe je lahko vsaka stvar ali premoženjska pravica v (so)lasti dolžnika (32. člen ZIZ). Dokler je prvi dolžnik A. A. v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik konkretnih nepremičnin, na katere je bila dovoljena izvršba, za ustavitev izvršbe ni podlage. Zgolj okoliščina, da je bil vložen predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1, tudi po presoji višjega sodišča še ne more biti razlog za ustavitev izvršbe, saj bo navedeno stvar presoje v matičnem, nepravdnem postopku. Drži sicer, da pripadajoče zemljišče k stavbi predstavlja skupni del v solasti vseh etažnih lastnikov, ki je neločljivo povezan z lastnino posameznih delov in ki ne more biti predmet delitve ter pravnega prometa, niti predmet izvršbe (prim. 105. člena SPZ).² Vendar tretji ne trdijo, da bi bilo v nepravdnem postopku že ugotovljeno, da so konkretne nepremičnine v naravi dejansko pripadajoče zemljišče k stavbi. Zato sodišče prve stopnje izvršbe zaenkrat, glede na pravnomočen sklep o izvršbi in aktualne zemljiškoknjižne podatke, pravilno (še) ni ustavilo. Tretji sicer v pritožbi tudi navajajo, da bi bilo treba izvršilni postopek najmanj prekiniti do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča. S tem v zvezi višje sodišče odgovarja, da o prekinitvi postopka odloča sodišče prve stopnje (drugi odstavek 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), predvsem pa je primarni izvršilnopravni institut, s katerim lahko tretji v primeru dvoma v dopustnost izvršbe doseže zastoj v opravljanju neposrednih izvršilnih dejanj, predlog za odlog izvršbe (73. člen ZIZ). Kot je razvidno iz nadaljevanja, so tretji v obravnavani zadevi predlog za odlog izvršbe vložili in z njim na pritožbeni stopnji tudi uspeli.³

8Dalje sta pravilni tudi odločitvi o zavrnitvi ugovora tretjih (III. točka izreka izpodbijanega sklepa) in napotitvi tretjih na pravdo (IV. točka izreka izpodbijanega sklepa). Upnika sta ugovoru tretjih v svojem odgovoru z dne 26. 9. 2024 nasprotovala. Glede na veljavno ureditev v ZIZ izvršilno sodišče v primeru upnikovega nasprotovanja nima druge možnosti, kot da ugovor zavrne, tretji pa lahko nato nedopustnost izvršbe dokazuje z izločitveno tožbo v pravdnem postopku (prim. tretji in peti odstavek 65. člena ZIZ). Neutemeljen je v tej zvezi pritožbeni očitek, da v konkretnem primeru upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega pomeni zlorabo procesnih pravic, ki jo je sodišče dolžno preprečiti. Povsem v upnikovi dispoziciji je namreč, kako se bo odzval na ugovor tretjega, če se odloči za nasprotovanje, pa sodišče lahko ugovor le zavrne, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj.

9Utemeljena pa je pritožba zoper odločitev o predlogu tretjih za odlog izvršbe. Pogoje za odlog izvršbe na predlog tretjega (73. člen ZIZ) je treba razlagati mileje kot pogoje za odlog na predlog dolžnika (71. člen ZIZ). Upnik namreč zoper tretjega ne razpolaga z izvršilnim naslovom oziroma mu tretji ničesar ne dolguje. Navedeno pravno izhodišče je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer upoštevalo, a ga v konkretnem primeru ni uporabilo pravilno.

10Dejstvo je, da obstoji utemeljen dvom v dopustnost izvršbe na solastne deleže dolžnika A. A. na nepremičninah, na katere je bila v tem postopku dovoljena izvršba, saj je v teku nepravdni postopek (III N 298/2021) za ugotovitev pripadajočega zemljišča v zvezi s temi istimi nepremičninami. Če bi se izkazalo, da gre v naravi dejansko za pripadajoče zemljišče k stavbi, bi to pomenilo, kot je bilo obrazloženo že zgoraj, da izvršba na te predmete ne bi bila dopustna. Nedopustna pa izvršba ne bi bila le zato, ker bi na predmetu izvršbe obstajala pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo, temveč že zato, ker bi šlo za stvari izven pravnega prometa (prim. 32. člen ZIZ). Da se na takšne stvari ne vodi izvršba, mora izvršilno sodišče paziti že po uradni dolžnosti (prim. tudi drugi odstavek 55. člena ZIZ v zvezi s 7. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ). Te okoliščine pri presoji predmetnega predloga tretjih za odlog izvršbe ni mogoče spregledati. Poleg tega se ne sme zanemariti niti interesa morebitnega kupca v izvršbi, da z nakupom na javni dražbi dejansko lahko originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini brez pravnih napak. Sodišče prve stopnje obojemu navedenemu ni pripisalo zadostne teže. Čeprav sicer drži, da je trditveno in dokazno breme o pogojih za odlog izvršbe na tretjem, ki odlog predlaga, gre vendarle v obravnavani zadevi za specifičen položaj. Le-tega predstavlja dejstvo, da je podan dvom, ali se v obravnavanem primeru morda vodi izvršba na predmete, ki niso v pravnem prometu. Povedano še drugače, ne gre le za goli interes tretjega, temveč za širši interes, ki ga izvršilno sodišče nikakor ne sme spregledati. Zato trditvenega in dokaznega bremena tretjega še toliko bolj ni pravilno razlagati prestrogo.

11Po povedanem je po presoji višjega sodišča treba šteti, da je v obravnavani zadevi pogoj nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe na solastne deleže dolžnika A. A. ne nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba, izpolnjen. Do stopnje verjetnosti pa je izkazan tudi obstoj pravice na predmetu izvršbe (drugi odstavek 73. člena ZIZ), saj je glede konkretnih nepremičnin že od leta 2021 v teku nepravdni postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1.

12Po povedanem je višje sodišče pritožbo zoper II., III., IV. in VI. točko izreka zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo, saj ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Pritožbi zoper V. točko izreka pa je višje sodišče ugodilo in sklep v tem delu spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da se izvršba na solastne deleže dolžnika A. A. na nepremičninah, na katere je v tem postopku dovoljena izvršba, odloži do pravnomočne odločitve o izločitveni tožbi oziroma do poteka roka za vložitev tožbe.

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži do pravnomočne odločitve v pravdi za nedopustnost izvršbe oziroma do poteka roka za vložitev tožbe, saj bo šele takrat dokončno znan uspeh strank v postopku (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 160. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

¹ Sodišče prve stopnje je temu predlogu v neizpodbijani I. točki izreka obravnavanega sklepa sledilo.
² Glej VSL sklep II Cp 293/2012 z dne 15. 6. 2012.
³ Prim. II. točka izreka in 9. do 12. točka razlogov tega sklepa.