VSM Sklep III Cp 688/2023

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Mld. A. A., EMŠO XXX, s stalnim naslovom (prvi naslov), se namesti k B. B., (drugi naslov). Premestitev mld. A. A. od C. C., (tretji naslov), k B. B. se opravi v roku 15 dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje C. C. tako, da B. B. na naslovu C. C., (tretji naslov), prevzame mld. A. A."

II. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se na koncu omenjene točke doda besedilo:

"Od vročitve sklepa sodišča druge stopnje udeleženki B. B. se stiki med. mld. A. A. in nasprotno udeleženko D. D. izvajajo 1 uro dvakrat mesečno (vsakih 14 dni), pri čemer se za uro in točen kraj izvajanja stikov v kraju E. medsebojno dogovorijo D. D., B. B. in F. F. V kolikor se pri nasprotni udeleženki D. D. zazna, da je pod vplivom alkohola, se stik ne izvede.

Od vročitve sklepa sodišča druge stopnje udeleženki B. B. se stiki med mld. A. A. in polsestrami F. F. ter mld. G. G. in H. H. izvajajo vsak vikend od petka do nedelje, med prazniki in med počitnicami na domu B. B. Po dogovoru se lahko stiki izvajajo drugje ali ob drugem času.

III. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremeni tako, da se na koncu omenjene točke doda besedilo:

"Preživnino v višini 10,00 EUR je nasprotna udeleženka od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžna plačevati udeleženki B. B."

IV. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v V. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Za skrbnico mld. A. A., EMŠO: XXX, s stalnim naslovom (prvi naslov), se imenuje B. B., (drugi naslov)."

V. Udeleženka B. B. in kolizijska skrbnica odvetnica I. I. krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja Centra za socialno delo Z. (CSD) z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki odvzelo starševsko skrb nad njeno mld. hčerko A. A. (I. točka izreka), odločilo da se mld. A. A. namesti v rejniško družino k rejnici C. C., roj. x.x, (tretji naslov) (II. točka izreka), določilo način izvajanja stikov med nasprotno udeleženko in njeno mld. hčerjo ter način izvajanja stikov med mld. A. A. in teto B. B. ter polsestrami F. F. ter G. G. in H. H. (III. točka izreka), nasprotni udeleženki naložilo plačevanje preživnine v višini 10,00 EUR mesečno (IV. točka izreka), za skrbnika mld. A. A. imenovalo Center za socialno delo Z., enota T. (V. točka izreka), odločilo, da se odvzem starševske skrbi po pravnomočnosti sklepa zaznamuje v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so v lasti mld. A. A. (VI. točka izreka), ter odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (VII. točka izreka) in da bo o stroških postopka sodišče odločilo s posebnim sklepom (VIII. točka izreka).

2Zoper citirani sklep vlaga pravočasno obsežno pritožbo udeleženka B. B. (v nadaljevanju pritožnica) po svoji pooblaščenki. Izrecno izpodbija II. in V. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katerima je bilo odločeno o namestitvi mld. A. A. v rejniško družino in določitev skrbništva, saj vztraja pri stališču, da bi bilo v največjo korist mld. A. A., da se namesti k njej v rejo ali skrbništvo. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da odloči, da se mld. A. A. namesti k njej v rejo ali skrbništvo, podredno da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Smiselno izpodbija tudi III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katerima so določeni stiki in preživnina.¹ Bistvo pritožbene graje je, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti drugega izvedenca in da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje tako glede glede neugodnih osebnostnih lastnosti pritožnice (neresnicoljubnosti in nezaupanje do inštitucij), kakor tudi glede drugih nosilnih razlogov sodišča prve stopnje (dogodki v zvezi z izselitvijo nečakinje F. F., glede katerih sodišče ni verjelo pritožnici, da ni vedela, v kakšnih razmerah živi začasna skrbnica F. F., pa tega ni razkrila inštitucijam; proces solastninjenja otroka in pomešane vloge; proces morebitne odtujitve otroka; neugoden delovnik tete in strica; bojazen, da se v primeru namestitve k teti ne bi izvrševali stiki s sorodniki po očetovi strani; konfliktni odnosi, ki naj bi jih imela z možem z njegovo primarno družino; pretekla dejanja pritožničinega moža; da ne bi bila zmožna skrbeti za 5 otrok ipd.). Graja tudi napačno uporabo materialnega prava iz razloga, ker dosojeni ukrepi niso v največjo korist mld. A. A. in ker sodišče prve stopnje pri tej presoji ni primerjalo razmer pri rejnici C. C. z razmerami, v katerih bi mld. A. A. živela pri pritožnici. Priglaša stroške.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo soglaša z ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje ter se zavzema za zavrnitev pritožbe. Stroškov ne priglaša.

4Kolizijska skrbnica mld. A. A. se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

5Pritožba je utemeljena.

6Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo ali sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

7V predmetni zadevi je sodišče odločilo o odvzemu starševske skrbi in namestitvi mld. A. A. v rejništvo, določilo stike z mld. materjo, sestrami in teto (pritožnico), odločilo o plačevanju preživnine in za skrbnika imenovalo Center za socialno delo Koroška (predlagatelja). Pritožbeno ni sporna I. točka izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je bila nasprotni udeleženki odvzeta starševska skrb nad mld. A. A. Pritožbeno sporna je namestitev mld. A. A. k rejnici C. C. v Ljubljano, saj si pritožnica prizadeva, da bi sodišče mld. A. A. namestilo k njej in jo določilo bodisi za rejnico bodisi za skrbnico.

Glede namestitve

8Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je glavno vodilo pri vseh odločitvah v družinskih zadevah otrokova korist (7. člen DZ). Največja korist otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Materialnopravno podlago za namestitev otroka v primeru odvzema starševske skrbi predstavlja določba četrtega odstavka 176. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), v skladu s katero sodišče v primeru, ko staršema odvzame starševsko skrb, odloči tudi o namestitvi otroka k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod in o postavitvi pod skrbništvo, če o tem še ni bilo odločeno. V tem primeru drugo osebo, rejnika ali zavod in skrbnika tudi imenuje, otroka pa ne sme namestiti k osebi, ki ne more biti skrbnik. V skladu z 240. členom DZ se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. V 241. členu DZ je določeno, katere osebe ne morejo biti skrbniki.² Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (prvi odstavek 242. člen DZ). Po določbi prvega odstavka 244. člena DZ se za skrbnika lahko imenuje tudi center za socialno delo. Namen skrbništva za otroke je, da se s skrbjo ter z zagotovitvijo vzgoje in izobraževanja vsestransko razvije njihova osebnost in da se usposobijo za samostojno življenje in delo (prvi odstavek 239. člena DZ).

9To pomeni, da sta glavna kriterija za odločitev o namestitvi otroka dva: ali je oseba, h kateri naj bo nameščen otrok, osebnostno primerna in ali je to v skladu z največjo otrokovo koristjo. Oba kriterija se medsebojno prepletata, sodišče pa ju ugotavlja glede na okoliščine konkretnega primera. Praviloma je v korist otroka, da mu sodišče zagotovi nadomestno varstvo trajne narave.³

10Pregled dosedanjega poteka postopka pokaže:

- na podlagi predloga predlagatelja (CSD Z.) so bile s sklepom o začasni odredbi z dne 20. 10. 2021 mld. A. A. (roj. x.x.) ter njeni polsestri G. G. (roj. y.y. ) in H. H. (roj. z.z.) odvzete materi D. D. (nasprotni udeleženki, roj. 19..). Z istim sklepom je bila mld. A. A. nameščena k svoji polsestri F. F. (roj. v.v), mld. H. H. in G. G. pa v Mladinski dom M.. Določeni so bili stiki pod nadzorom z materjo enkrat tedensko v obsegu ene ure,

- s sklepom o začasni odredbi z dne 28. 10. 2021 je bila mld. A. A., G. G. in H. H. postavljena za kolizijsko skrbnico odvetnica I. I.,

- s sklepom o začasni odredbi z dne 3. 11. 2021 je sodišče nasprotni udeleženki začasno odvzelo starševsko skrb upravljanja s premoženjem mld. A. A.,

- 16. 12. 2021 je sodišče s sklepom o razdružilo postopek tako, da se je postopek glede mld. A. A. vodil ločeno iz razloga, ker je A. A. oče že umrl, G. G. in H. H. pa še imata živega očeta,

- s sklepom o začasni odredbi z dne 13. 7. 2022 je sodišče nasprotni udeleženki omejilo starševsko skrb tudi glede pravice do stikov, in sicer tako, da so se izvajali dvakrat mesečno, tj. vsak prvi četrtek v mesecu med 15.00 in 16.00 uro ter tretjo soboto v mesecu med 10.00 in 11.00 uro na domu v prisotnosti tete B. B. (pritožnice, sestre nasprotne udeleženke, roj. ...). Z istim sklepom je bilo določeno, da se stik ne izvede, v kolikor se pri nasprotni udeleženki zazna prisotnost alkohola,

- s sklepom o začasni odredbi z dne 28. 11. 2022 je sodišče nasprotni udeleženki začasno v celoti odvzelo starševsko skrb in za skrbnika postavilo predlagatelja (CSD), saj je bilo v drugem postopku, kjer je sodišče odločalo o postavitvi nasprotne udeleženke pod skrbništvo, ugotovljeno, da ni sposobna skrbeti zase in za pravice svojih otrok,

- s sklepom z dne 30. 11. 2022 je bila nasprotni udeleženki postavljena za skrbnico v predmetnem postopku odvetnica J. J.,

- 28. 2. 2023 je izvedenka klinično psihološke stroke izdelala izvedensko mnenje, iz katerega je izhajalo, da bi bila v največjo korist mld. A. A., G. G. in H. H. namestitev k teti B. B. (pritožnici) in da namestitev k njihovi polsestri F. F. ne bi bila primerna; predlagala pa je tudi način izvajanja stikov z materjo,

- 3. 4. 2023 je predlagatelj (CSD Z.) izvedel nujni odvzem mld. A. A. od F. F., kar je sodišče prve stopnje potrdilo s sklepom o začasni odredbi z istega dne, saj je ocenilo, da je mld. A. A. zaradi neprimernega ravnanja svoje sestre F. F., predvsem njenega nevzpodbudnega, nezdravega okolja ter prijateljevanja z K. K., ki mu je bila v bližnji preteklosti izrečena prepoved približevanja bivši partnerki, tako ogrožena, da je bil njen odvzem nujen. Sodišče je mld. A. A. namestilo v Krizni center P., določilo pa stike z materjo,

- 20. 4. 2023 je izvedenka izdelala dopolnilno izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da mld. A. A., G. G. in H. H. ni več v največjo korist namestitev k teti B. B. (pritožnici),

- 9. 5. 2023 je sodišče s sklepom izdalo novo začasno odredbo, s katero je mld. A. A. začasno namestilo v rejniško družino rejnice C. C. v Ljubljani in stike z materjo začasno prepovedalo,

- 26. 5. 2023 je sodišče izvedlo zadnji narok za glavno obravnavo, na katerem je med drugim zaslišalo izvedenko in rejnico C. C., po opravljenem naroku pa (potem, ko si je odločitev pridržalo do izdelave zvočnega prepisa naroka) izdalo izpodbijani sklep,

- vsa pravna sredstva proti začasnim odredbam so bila zavrnjena.

11Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so vse tri polsestre (mld. A. A., G. G. in H. H.) medsebojno močno čustveno povezane, prav tako pa so močno čustveno navezane na teto (pritožnico) in polsestro F. F., da ima pritožnica ustrezne starševske kapacitete za varstvo in vzgojo mld. A. A., vendar obstajajo tudi manj ugodni dejavniki na pritožničini strani, in sicer: pritožnica je izvedenki in predlagatelju zamolčala nosečnost svoje mladoletne hčere, iz česar je sodišče prve stopnje sklepalo na njeno neresnicoljubnost in neiskrenost, čeprav so bili odnosi v družini ključna tema pritožničinega razgovora z izvedenko; pritožnica ima tendence prikazovanja v boljši luči in obrambno naravnanost; zgodili so se dogodki v zvezi z izselitvijo F. F. in ogroženostjo mld. A. A., glede katerih pritožnica ni obvestila predlagatelja (CSD) oziroma inštitucij, čeprav je vedela, v kakšnih razmerah živi začasna skrbnica F. F.; prihaja do procesa solastninjenja otroka, morebitne odtujitve otroka in mešanja vlog v smislu, da se ima pritožnica za A. A. mamo, čeprav je njena teta; pritožničino in partnerjevo nezaupanje inštitucijam, s katerimi bi morala sodelovati v primeru rejništva; neugoden delovnik pritožnice in njenega moža (nočno delo); bojazen, da se v primeru namestitve k pritožnici ne bi izvrševali stiki z A. A. sorodniki po očetovi strani (njen oče je pokojen); konfliktni odnosi, ki sta jih pritožnica in njen mož imela z moževo primarno družino; pretekla dejanja pritožničinega moža (prepoved približevanja zoper njegovega očeta, kazenske ovadbe; moževo prekomerno uživanje alkohola v preteklosti in premajhna kritičnost do tega ter specifike v njegovem osebnem funkcioniranju; pritožnica ne bi bila zmožna skrbeti za 5 otrok, ker je v letu 2023 pritožničina mladoletna hči, ki živi doma, rodila sinčka L.; pritožnica se slabše spoprijema s stresnimi dejavniki z vidika resnicoljubnosti in iskrenosti; neustrezne bivanjske razmere pri pritožnici. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je mld. A. A., potem ko je bila na podlagi začasnih odredb z dne 3. 4. 2023 in 9. 5. 2023 nameščena v Krizni center P., nato pa k rejnici C. C. v Ljubljano, pokazala, da ima razpršeno navezanost na polsestro F. F. in teto (pritožnico), poleg tega pa se pri rejnici C. C., pri kateri je bila okoli dva tedna, dobro počuti, se je vživela v novo okolje in se na rejnico navadila. Separacijske in čustvene stiske, ki jim je mld. A. A. izpostavljena, ker je bila odtrgana iz domačega okolja (s tem, ko je bila sprva nameščena v Krizni center P., nato pa k rejnici C. C.) pa se lahko zmanjšujejo z rednimi stiki s sorodniki. Kot je razvidno iz 18. in 19. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje navedena dejstva ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke klinične psihologije ter zaslišanja pritožnice, njenega moža in rejnice C. C. ter listinskih dokazov (npr. poročila CSD L. z dne 19. 5. 2023 v prilogi A21 in uradnega zaznamka predlagatelja z dne 24. 5. 2023 o stiku v prilogi A22). Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zaključilo, da je v največjo korist mld. A. A., da se namesti v rejniško družino k rejnici C. C. v Ljubljano.

12Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ima izpodbijani sklep razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, pritožbena izvajanja o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa se izkažejo za neutemeljena. Kajti navedena kršitev je podana, če ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna značilnost teh dejanskih stanov je, da sodbe oziroma sklepa zaradi teh napak objektivno ni mogoče preizkusiti. Pri tovrstnem preizkusu gre le za formalen (procesni) preizkus razumljivosti sodbe oziroma sklepa in njenih razlogov, ne pa tudi njene razumnosti, ki je vsebinski kriterij.⁴ Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlogi sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povsem jasni in razumljivi ter omogočajo pritožbeni preizkus, saj je sodišče prve stopnje logično in razumno obrazložilo, zakaj ocenjuje, da je v največjo korist mld. A. A., da se namesti k rejnici.

13Prav tako ni pritrditi pritožbeni graji, da bi bilo treba postaviti drugega izvedenca klinične psihologije, ker je izvedensko mnenje izvedenke dr. M. M. notranje neskladno. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je treba postaviti novega izvedenca le, če so v mnenju postavljenega izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, ali če je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z zaslišanjem postavljenega izvedenca (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Res je, kot zatrjuje pritožba, da je izvedenka v mnenju z dne 28. 2. 2023 zavzela stališče, da je v največjo korist mld. A. A., da se namesti k rejnici, in da je šele potem, ko se je seznanila z dejstvom, da je pritožničina mladoletna hči N. rodila, radikalno spremenila svoje prejšnje mnenje zgolj v roku dveh mesecev, kot izhaja iz dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 20. 4. 2023 in zaslišanja izvedenke z dne 26. 5. 2023. Vendar pa ne drži pritožbeni očitek, da izvedenka za spremembo mnenja ni imela stvarne in utemeljene podlage. Izvedenka je namreč življenjsko sprejemljivo pojasnila razloge za spremembo mnenja, in sicer novo dejstvo, za katerega je izvedela po izdelavi prvotnega izvedenskega mnenja (pritožnica je namreč izvedenki in CSD (predlagatelju) zamolčala nosečnost svoje mladoletne hčere, iz česar je izvedenka sklepala na njeno neresnicoljubnost, prikrivanje, neiskrenost, čeprav so bili odnosi v družini ključna tema pritožničinega razgovora z izvedenko) ter spremenjene okoliščine, ki so nastale po izdelavi prvotnega izvedenskega mnenja (izvedenka je ugotovila, da po odvzemu mld. A. A. polsestri F. F. v aprilu 2023 in njeni namestitvi v Krizni center P., v maju 2023 pa k rejnici C. C., mld. A. A. ni več kazala tako močne navezanosti na pritožnico, temveč razpršeno navezanost na pritožnico in polsestro F. F.), kar je sodišče prve stopnje povzelo v 19. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno pogoji za postavitev drugega izvedenca niso podani.

14Sodišču druge stopnje pa se je na podlagi pritožbenih navedb porodil dvom v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da sprejema ugotovitve in zaključke izvedenke, glede katerih samo nima potrebnega strokovnega znanja⁵ (tj. v delu, kjer izvedenka ocenjuje starševske kapacitete pritožnice, čustveno povezanost in navezanost polsester A. A., G. G., H. H. in F. F. ter A. A. čustveno navezanost na pritožnico; obstoj separacijskih in čustvenih stisk mld. A. A. zaradi odtegnitve od njej čustveno pomembnih oseb, tj. od polsester in od pritožnice) in ki jih je v 18. in 19. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje tudi ne dvomi v izpoved rejnice C. C. o tem, kako se je mld. A. A. vživela v novo okolje, podvomilo pa je v dokazno oceno sodišča prve stopnje glede izpovedi pritožnice in njenega moža, kakor tudi v dokazno oceno sodišča prve stopnje glede tistih ugotovitev izvedenke o dejstvih, na obstoj katerih je izvedenka sklepala na podlagi podatkov spisa in glede katerih ni potrebno posebno strokovno znanje (ker lahko o njihovem obstoju ali neobstoju presoja sodišče samo na podlagi logičnega mišljenja, življenjskih izkušenj in splošno znanih dejstev). Zato je sodišče druge stopnje dne 20. 12. 2023 razpisalo pritožbeno obravnavo in na njej ponovilo tiste dokaze, glede katerih je podvomilo v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje (peti odstavek 348. člena ZPP). V ta namen je zaslišalo pritožnico in njenega moža, poleg tega pa je izvedensko mnenje dokazno ocenilo (kajti tudi za dokaz z izvedencem velja načelo proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP).

15Sodišče druge stopnje se je na podlagi zaslišanja pritožnice in njenega moža prepričalo, da ne držijo ugotovitve izvedenke o dejstvih, na obstoj katerih je izvedenka sklepala na podlagi podatkov spisa in glede katerih ni potrebno posebno strokovno znanje,⁶ sodišče prve stopnje pa jih je sprejelo kot prepričljive in jih povzelo v 19. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa, in sicer:

- o pritožničinem splošnem nezaupanju do inštitucij in nezmožnosti sodelovanja z njimi ter njeni neresnicoljubnosti. Pritožnica je na pritožbeni obravnavi prepričljivo izpovedala, da je v preteklosti sodelovala s CSD (predlagateljem), Mladinskim domom, v katerega sta bili nameščeni mld. G. G. in H. H., kakor tudi kriznim centrom P., kamor je bila nameščena mld. A. A. po odvzemu sestri F. F. v aprilu 2023, in priznala, da je naredila napako, da je CSD (predlagatelju) in izvedenki zamolčala nosečnost svoje hčere, ampak to ne pomeni, da ne zaupa institucijam. Pojasnila je, da je nosečnost svoje hčere razkrila avstrijskemu centru za socialno delo (kar je razvidno tudi iz dopisa Okrajnega glavarstva Velikovec z dne 2. 12. 2022 na l. št. 392 sodnega spisa, iz katerega izhaja, da je pritožničina mladoletna hči v sedmem mesecu nosečnosti) in upala, da bo avstrijski center to sporočil slovenskemu. Svojo zamolčanje je obžalovala in življenjsko razumljivo pojasnila, da je bila v tistem času v stiski, ker se je bala, kako bosta predlagatelj (CSD) in izvedenka ocenjevala nosečnost njene mladoletne hčerke, če si prizadeva za rejništvo nad najstniškima nečakinjama H. H. in G. G. Sodišče druge stopnje je izpovedi pritožnice verjelo, saj tudi samo na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je pritožnica tekom predmetnega postopka že sodelovala tako s sodiščem, CSD, izvedenko, Kriznim centrom P. in rejnico C. C., da je sodišče prve stopnje samo prepoznalo pomembno vlogo pritožnice pri izvajanju stikov mld. A. A. z materjo (nasprotno udeleženko), ko je z začasno odredbo z dne 13. 7. 2022 določilo, da se navedeni stiki izvajajo v prisotnosti pritožnice, da je pritožnica na zadnjem naroku za glavno obravnavo (26. 5. 2023) aktivno sodelovala pri dogovarjanju, na kakšen način naj se izvajajo stiki, dogovor o stikih pa je nato sodišče prve stopnje povzelo v III. točko izreka izpodbijanega sklepa, iz katere izhaja, da se je bila pritožnica pripravljena vsak drugi petek iz K. voziti v več kot 100 km oddaljeno Ljubljano, da tam prevzame mld. A. A., in jo v nedeljo ob 17. uri pripelje do T., kjer jo prevzame rejnica. Vse to po oceni sodišča druge stopnje kaže na to, da je pritožnica pripravljena in zmožna sodelovati z inštitucijami. Sodišče druge stopnje v tem prepričanju utrjuje tudi druga alineja III. točke izreka izpodbijanega sklepa (ki je bila, kot rečeno, plod dogovora med udeleženci postopka na zadnjem naroku z glavno obravnavo), iz katere izhaja, da bodo stiki mld. A. A. z materjo (nasprotno udeleženko) potekali dvakrat mesečno v trajanju ene ure, da se za točno uro in točen kraj izvajanja stikov v kraju E. medsebojno dogovorijo nasprotna udeleženka, pritožnica in F. F. in da se stik izvede le, če se pri nasprotni udeleženki ne zazna, da je pod vplivom alkohola, kar kaže na to, da sta tudi CSD in sodišče prve stopnje štela pritožnico za zaupanja vredno glede izvajanja stikov mld. A. A. z materjo (nasprotno udeleženko), ki ima resne težave z odvisnostjo od alkohola. Sodišče druge stopnje tudi ugotavlja, da razen zamolčanja nosečnosti svoje mladoletne hčerke, ki ga je pritožnica obžalovala, nič drugega ne kaže na to, da bi bila neresnicoljubnost njena osebnostna lastnost. Če bi pritožnica imela resnično namen prikrivati, avstrijskemu centru za socialno delo gotovo ne bi razkrila, da njena mladoletna hči pričakuje otroka. Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da se pritožnica tekom postopka ni vedno strinjala s predlaganimi ukrepi CSD in da ni soglašala z namestitvijo mld. G. G. in H. H. v Mladinski dom M., vendar je pritrditi pritožbi, da na podlagi tovrstnega ravnanja samo po sebi ni mogoče sklepati na pritožničino nezmožnost sodelovanja z institucijami, zlasti z ozirom na to, da v nepravdnem postopku, kot je predmetni, udeleženci nastopajo z različnimi interesi in en udeleženec ni vezan na predloge in naziranja drugega udeleženca;

- o tem, da je pritožnica vedela za neustrezne razmere pri nečakinji F. F., zaradi katerih je predlagatelj dne 3. 4. 2023 izvedel nujni odvzem mld. A. A. in jo namestil v Krizni center P., in da ni ukrepala. Pritožnica je zaslišana na pritožbeni obravnavi izpovedala, da za te razmere ni vedela, da je zanje izvedela na dan odvzema, ker v tistem času ni bila toliko prisotna pri F. F., in sicer iz razloga, ker ji je tekom postopka predlagatelj, konkretno gospa O. in gospa P., obe iz CSD Z., očital, da se preveč vtikuje v F. F. vzgojo in skrb za mld. A. A. in da se F. F. pri tem preveč opira nanjo, zato se je v tistem času malo umaknila, da se ji ne bi očitalo, da nadzoruje F. F.. Pa tudi se pred tem umikom ni vsakodnevno vozila na F. F. dom, od nje se tak nadzor sploh ni pričakoval. Mld. A. A. je prevzemala v vrtcu, včasih je mld. A. A. od petka do nedelje prespala pri njej in jo je potem v ponedeljek peljala direktno v vrtec, zato z neurejenimi razmerami pri F. F. ni bila seznanjena. Ko pa je prišla na F. F. dom, sicer ni bilo vse idealno, vendar pa stanje ni bilo takšno, da mld. A. A. tam ne bi mogla živeti. Dokler se ni umaknila, jo je F. F., ki ni imela izkušenj s papirji in z administracijo, vedno klicala, ko je v tej zvezi potrebovala pomoč, in ona ji je vedno pomagala, prav tako pa je F. F. želela, da je ona prisotna pri obiskih CSD. Sodišče druge stopnje je njeni izpovedbi verjelo, saj jo je s svojimi z navedbami na pritožbeni obravnavi potrdila tudi udeleženka F. F., ki je povedala, da ji je v času, ko ji je bila mld. A. A. zaupana v varstvo in vzgojo (tj. od 20. 10. 2021 do 3. 4. 2023), pritožnica pomagala z nasveti pri gospodinjstvu (npr. glede pometanja, pranja perila), da je, ko je mama (nasprotna udeleženka) odšla od doma, pritožnica približno štirikrat tedensko hodila k njim domov na (prvi naslov), kjer so stanovali, pozneje, ko je bilo pritožnici s strani CSD očitano, da se ona (F. F.) preveč zanaša in naslanja na pritožnico pri vzgoji mld. A. A. in pri vseh opravilih, ki so s tem povezana, pa se je pritožnica umaknila. Dodala je še, da ji je najprej bilo očitano, da nima službe, potem ko si je službo našla in je delala popoldan, pa je v popoldanskem času na mld. A. A. pazila pritožnica. Pojasnila je še, da ji je bilo dosti lažje skrbeti za mld. A. A., dokler ji je pritožnica skoraj vsak drugi dan pomagala z nasveti in tudi sicer pri vzgoji mld. A. A. Ko pa se je pritožnica umaknila, ji je bilo dosti težje in je sledil nujni odvzem mld. A. A. in njena namestitev v Krizni center P.. Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje tudi sklepa, da je bila F. F. zmožna ustrezno skrbeti za mld. A. A. le dotlej, dokler ji je pri tem pogosto (vsaj drugi dan) pomagala pritožnica;

- da pritožnica ne ločuje med tem, kdo je rejnik, kdo sorodnik in kdo starš in da se ima za mater mld. A. A.. Sodišče druge stopnje se je na zaslišanju pritožnice na pritožbeni obravnavi prepričalo, da to ne drži, saj je prepričljivo pojasnila, da se ima za teto mld. A. A. in da se zaveda, da ni njena mama, da mld. A. A. ve, da je njena mama D. D. (nasprotna udeleženka), in svojo mamo tudi kliče mama. Verodostojno je razložila, da jo je mld. A. A. sprva klicala "nana", vendar ne iz razloga, ker bi jo štela za mamo, temveč zato, ker ni znala izgovoriti njenega imena. Ko jo je mld. A. A. poleti 2022, ko so bili na dopustu na morju, začela spontano klicati "mama", se ji je to zdelo nenavadno. Takrat ji ni posebej prepovedala, da jo kliče "mami", niti je ni k temu vzpodbujala. Ko so se vrnili z dopusta na morju, pa se je v tej zvezi obrnila na CSD, in sicer je govorila z gospo N., ona pa ji je odgovorila, da naj tega ne vzpodbuja, po drugi strani pa tudi niti ni treba prepovedovati in ni treba delati posebne drame iz tega, ker bodo to sproti reševali. Sedaj jo mld. A. A. kliče mami, vendar A. A. ve, da je njena prava mama nasprotna udeleženka. Nečakinji mld. H. H. in G. G. ( A. A. polsestri) jo kličeta goca, ker njuna botrca, če pa A. A.i rečeta, naj gre k njej, ji rečeta, naj gre k "nani". Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje prepričano, da pritožnica zna ločevati vloge tete in matere;

- da imata pritožnica in njen mož neugoden delovnik, ker oba delata ponoči. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da že iz navedb in izpovedi pritožnice ter njenega moža pred sodiščem prve stopnje, ki jih sodišče prve stopnje sploh ni dokazno ocenilo, izhaja, da si bo bodisi pritožnica sama bodisi njen mož našel drugo zaposlitev, če bo mld. A. A. zaupana njej, da bo ponoči vsaj eden od njiju doma. To izhaja tudi iz dopisa Okrajnega glavarstva Velikovec z dne 2. 12. 2022 na l. št. 392 sodnega spisa, ki je 14. 11. 2022 opravil ogled pritožničine hiše. Da so bile pritožničine namere o spremembi delovnega časa pristne, se je sodišče druge stopnje prepričalo tako na podlagi njene prepričljive izpovedi na pritožbeni obravnavi kakor tudi na podlagi njenih ravnanj v obdobju, ko je tekel postopek pred sodiščem prve stopnje (tesno je bila vpeletena v pomoč družini svoje sestre, nečakinji F. F. je večkrat tedensko nesebično pomagala pri skrbi za varstvo in vzgojo mld. A. A., na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje je pokazala tvorno držo in veliko pripravljenost, da se bodo stiki z mld. A. A. lahko izvrševali v čim širšem obsegu in tako, da bo kar najmanj obremenjujoče za rejnico iz Ljubljane ipd.).⁷ Sodišče druge stopnje na podlagi navedenega zaključuje, da bi pritožnica v primeru, če bi bila mld. A. A. s sklepom sodišča prve stopnje nameščena k njej, uresničila svojo namero in si prilagodila delovni čas tako, da ne bi delala ponoči. Pritožbenemu sodišču se tudi zdi življenjsko sprejemljivo, da pritožnica in njen mož nista spreminjala svojega delovnega časa (dela ponoči), dokler nista bila prepričana, ali bo sodišče prve stopnje mld. A. A. namestilo k pritožnici, saj je splošno znano, da je delo ponoči boljše plačano, poleg tega pa sta potrebovala finančna sredstva za preureditev svoje hiše z namenom, da bo primerna za namestitev nečakinj mld. A. A., G. G. in H. H., za kar si je pritožnica prizadevala v predmetnem postopku (ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. IV183/2021 glede mld. A. A. in v razdruženem postopku opr. št. IV154/2021 glede mld. G. G. in H. H.);

- da obstaja bojazen, da se v primeru namestitve mld. A. A. k pritožnici ne bodo izvrševali stiki s sorodniki po strani njenega očeta. Po oceni sodišča druge stopnje to ne drži. Kajti pritožnica je, ko je bila zaslišana na pritožbeni obravnavi, prepričljivo izpovedala, da stikov s sorodniki po očetovi strani ni preprečevala in jih tudi ne bi,⁸ prav tako pa v obdobju, ko je bila mld. A. A. zaupana v skrb svoji polsestri F. F., sama ni imela vpliva na to, na kakšen način se bodo stiki s sorodniki po očetovi strani izvrševali. Tej izpovedbi sodišče druge stopnje verjame, saj je nelogično, da bi pritožnica omejevala stike mld. A. A. s sorodniki po strani njenega pokojnega očeta, če A. A. sploh ni bila nameščena k njej, temveč je bila zaupana v varstvo in vzgojo nečakinji F. F. (od oktobra 2021 do aprila 2023). Pa tudi sicer razen izpovedi A. A. strica R., na katero se je očitno oprla izvedenka pri svojih ugotovitvah glede bojazni neizvajanja stikov s sorodniki po očetovi strani, spisovno gradivo ne daje nobene opore za zaključek, da bi takšna nevarnost obstajala. In nenazadnje, kot ugotavljata tako pritožba kot sodišče prve stopnje, v času, ko je bila mld. A. A. nameščena pri F. F., se stiki s sorodniki po očetovi strani niso izvajali, podatki spisa pa ne kažejo na to, da bi se to dogajalo iz razlogov na strani pritožnice;

- konfliktni odnosi, ki naj bi pritožnica in njen mož imela z njegovo primarno družino. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ta očitek ne drži v celoti. Kajti pritožnica in njen mož sta na pritožbeni obravnavi skladno izpovedala, da sta v sporu zgolj z moževim očetom (pritožničinim tastom), da zgolj z njim nimata stikov, z ostalimi člani moževe družine (s teto, stricem ali babico) pa imajo normalne stike. Razlog za prekinitev s tastom je bil spor, ker tast možu ni vrnil posojenega denarja;

- pretekla dejanja pritožničinega moža (prepoved približevanja, kazenske ovadbe zoper njega). Sodišče druge stopnje po eni strani pritrjuje pritožbi, da vložene kazenske ovadbe same po sebi ne dokazujejo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno (saj velja domneva nedolžnosti), po drugi strani pa iz izpiska iz kazenske evidence za pritožnico in njenega moža z dne 19. 4. 2023 (priloga C15 in C16) izhaja, da zoper njiju ni bila izrečena kazenska sankcija. Iz podatkov spisa pa tudi izhaja, da gre pri prepovedi približevanja, ki je bila izrečena pritožničinemu možu v zvezi s približevanjem njegovemu očetu, za več kot deset let staro zadevo (več kot deset let star spor zaradi nevrnjenega posojila) in da pozneje pritožničinemu možu prepoved približevanja ni bila izrečena;

- prekomerno uživanje alkohola pritožničinega moža v preteklosti. Sodišče druge stopnje na podlagi njegove izpovedbe na pritožbeni obravnavi in osebnega vtisa, ki ga je pri tem pridobilo, ocenjuje, da pritožničin mož alkoholne pijače sicer občasno uživa (približno enkrat mesečno, poleti morda na kakšnem pikniku, sicer pa če pride na obisk kak prijatelj), vendar pri tem alkohola ne zlorablja, saj tudi njegova služba (nočno delo) ni združljiva z rednim uživanjem alkohola (vsako jutro se namreč mora vstati že ob 1.30 uri zjutraj in voziti avtomobil). Razen izpovedi A. A. strica R. pred sodiščem prve stopnje, na katero se je naslonila izvedenka, iz podatkov spisa ne izhajajo nobeni indici o prekomernem pitju alkohola s strani pritožničinega moža, zato je sodišče druge stopnje prepričano, da pritožničin mož alkohol uživa zgolj občasno in v zmernih količinah ter ga ne zlorablja;

- da pritožnica ne bo zmogla skrbeti za pet otrok (in sicer za nečakinje mld. A. A., G. G. in H. H., mladoletno hčerko N. in vnuka L.). Sodišče druge stopnje že na podlagi podatkov predmetnega spisa in razdruženega spisa IV N 154/2021, v katerem je bila predmet odločanja namestitev A. A. sester G. G. in H. H., ugotavlja, da je naveden zaključek sodišča prve stopnje napačen iz razloga, ker mld. G. G. in H. H. nista bili dodeljeni pritožnici (temveč sta ostali nameščeni v Mladinskem domu M.). Pritožbeno sodišče na podlagi zaslišanja pritožnice tudi ugotavlja, da za pritožničinega vnuka L. skrbi njena mladoletna hči N., v času, ko pa gre hči približno enkrat tedensko na druženje s prijateljicami in prijatelji za dve do tri ure, pa skupaj z možem pazita na vnuka, sicer pa je pretežni del skrbi za vnuka na hčerki. To pomeni, da bo udeleženka skrbela zgolj za enega otroka, če bo mld. A. A. dodeljena njej;

- da prostorski pogoji pri pritožnici niso dokončno urejeni in opremljeni za namestitev mld. A. A., so pa primerni za izvajanje (vikend) stikov. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tudi ta ugotovitev sodišča prve stopnje ne drži, zlasti iz razloga, ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz predpostavke, da morajo biti prostori primerni za namestitev vseh treh sester (mld. A. A., G. G. in H. H.), namesto da bi ugotavljalo, ali so primerni za namestitev mld. A. A. Sodišče druge stopnje na podlagi zaslišanja pritožnice na pritožbeni obravnavi in na podlagi vpogleda v fotografije hiše pritožnice in njenega moža v prilogi C11 sodnega spisa ugotavlja, da je v hiši na voljo spalnica (otroška soba) za mld. A. A., da imata pritožnica in njen mož svojo spalnico, da imajo na voljo dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico in sanitarije, pritožničina hči pa ima v isti hiši ločeno stanovanje s spalnico, kuhinjo in bivalno enoto. Poleg tega tudi iz dopisa Okrajnega glavarstva Velikovec z dne 2. 12. 2022 na l. št. 392 sodnega spisa, ki je 14. 11. 2022 opravil ogled pritožničine hiše, izhaja, da so v hiši pritožnice in njenega moža ustrezni bivalni pogoji za namestitev mld. A. A., saj je hiša na mirni lokaciji, ima dovolj bivalne površine in prostoren vrt.⁹

16Sodišče druge stopnje glede na navedeno ugotavlja, da manj ugodnih dejavnikov za namestitev mld. A. A. k pritožnici ni, razen dejstva, da je pritožnica zamolčala hčerkino nosečnosti izvedenki in CSD (predlagatelju). Sodišče druge stopnje navedenega ravnanja nikakor ne odobrava in ga je ovrednotilo glede na vse okoliščine predmetne zadeve. Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da tako iz ugotovitev izvedenke kot sodišča prve stopnje pritožbeno nesporno tudi izhaja, da:

- ima pritožnica ustrezne starševske kapacitete,

- da mld. A. A. izkazuje znake varne navezanosti na svoje sorodnike, zlasti na pritožnico (svojo teto) in sestro F. F., in da ji pritožnica predstavlja primarno materinsko figuro (v večji meri kot F. F.), saj je nasprotna udeleženka družino zapustila že, ko je bila mld. A. A. stara 1,5 leta, zato mld. A. A. svoje biološke matere ni doživela kot materinsko figuro,

- da je mld. A. A. tudi močno čustveno povezana s svojima sestrama mld. G. G. in H. H.;

- da bi odtegnitev od takšne navezanosti povzročila mld. A. A. čustveno in separacijsko stisko, kar bi povzročilo številne čustvene težave, prav tako pa bi bil zamajan njen občutek varnosti;

- da pritožnica predstavlja mld. A. A. materinsko figuro v večji meri kot polsestra F. F.;

- da je bila pritožnica vse od oktobra 2021 do aprila 2023, ko je bila mld. A. A. na podlagi začasne odredbe nameščena k svoji polsestri F. F., dejansko in realno vključena v varstvo in vzgojo mld. A. A., saj je mld. A. A. tako vikende kakor tudi pogosto med tednom čas preživljala pri pritožnici, ki je v tem času zanjo skrbela, poleg tega pa se je F. F. pogosto obračala na pritožnica in jo prosila za pomoč, ki jo je pritožnica tudi nudila. Poleg tega je pritožnica dobro seznanjena z dosedanjim potekom razvoja mld. A. A. ter njenih sester, zato so dekleta vajena bivanja z njo,

- da je pritožnica v času, ko je bila mld. A. A. pri njej (čez vikende in občasno med tednom) za mld. A. A. ustrezno skrbela, mld. A. A. pa se pri pritožnici dobro počuti,

- da sta pritožnica in njen mož že dosedaj mld. A. A. vzela na dopuste (na morje in v toplice),

- da je mld. A. A. do 12. 5. 2023, 14 dni pred zaključkom glavne obravnave, rejnice C. C. ni poznala, saj rejnica živi 100 km stran od deklici edinega doslej znanega okolja.

17Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da se je sodišče druge stopnje na pritožbeni obravnavi prepričalo, da ima pritožnica ustrezne starševske kapacitete in je tudi osebnostno primerna za izvajanje varstva in vzgoje mld. A. A., upoštevaje, da je obžalovala zamolčanje nosečnosti svoje mladoletne hčere, upoštevaje, da tudi ne obstajajo zadržki na strani njenega moža, saj ji je v oporo in pomoč pri družinskem življenju (delita si hišna opravila, on opravlja predvsem dela zunaj, pomaga pri kuhanju, vključuje se v vzgojo, imajo skupne izlete in ribarjenja ipd.), da imata kljub osnovnošolski izobrazbi urejeno življenje (oba sta zaposlena, bivata v hiši z vrtom, ki je primerna za bivanje mld. A. A.), da sta oba mld. A. A. sposobna nuditi ljubeč in topel dom ter (dolgoročno) stabilno okolje za razvoj, ter jo imata možnost in nameravata vključiti v dvojezični vrtec, in glede na to, da pri pritožnici tudi niso podani zadržki glede namestitve mld. otroka v skladu s četrtim odstavkom 176. člena DZ,¹⁰ sodišče ocenjuje, da je v največjo korist mld. A. A., da se namesti k pritožnici (svoji teti).

18Vsled navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da se mld. Ana namesti k pritožnici (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pri tem je tudi določilo način premestitve mld. Ane od rejnice k pritožnici.

Glede stikov

19Sprememba izpodbijanega sklepa glede namestitve mld. A. A. je narekovala tudi spremembo določitve stikov (III. točka izreka izpodbijanega sklepa), saj je način izvajanja stikov neločljivo povezan z vprašanjem, h kateri osebi bo mld. otrok nameščen. Sodišče prve stopnje je stike določilo na predpostavki, da je mld. A. A. nameščena k rejnici v Ljubljano.¹¹ Glede na to, da bo vsled odločitve sodišča druge stopnje mld. A. A. odslej nameščena k pritožnici, glede na to, da pritožba ni zadržala izvršite izpodbijanega sklepa (VII. točka izreka), in glede na to, da so se do izdaje sklepa sodišča druge stopnje stiki že izvrševali v skladu z odločitvijo sodišča prve stopnje, je sodišče druge stopnje stike spremenilo le za obdobje od od seznanitve udeležencev postopka s sklepom sodišča druge stopnje dalje.

20Sodišče druge stopnje šteje pogostost in način izvajanja stikov mld. A. A. z nasprotno udeleženko (materjo), kot ga je določilo prvostopenjsko sodišče, za ustrezen. Glede na navedeno in glede na to, da bo mld. A. A. odslej nameščena k pritožnici, je sodišče druge stopnje določilo, da se stiki mld. A. A. z materjo (nasprotno udeleženko) izvajajo 1 uro dvakrat mesečno (vsakih 14 dni) in da se za točno uro in kraj izvajanja stikov v kraju E. medsebojno dogovorijo nasprotna udeleženka, pritožnica in udeleženka F. F.

21Mld. A. A. bo vsled odločitve sodišča druge stopnje odslej nameščena pri pritožnici (ne več pri rejnici v Ljubljani), zato je potreba po določanju stikov s pritožnico odpadla, treba pa je bilo prilagoditi način izvajanja stikov s sestrami (F. F., G. G. in H. H.), in sicer od izdaje sklepa sodišča druge stopnje dalje (kot pojasnjeno zgoraj). Ker mld. A. A. ne bo pri pritožnici vsak drugi vikend, temveč stalno, in ker so sestre močno čustveno povezane, po prepričanju sodišča druge stopnje ni nobenih zadržkov, da ima mld. A. A. stike s polsestrami F. F. ter G. G. in H. H. vsak vikend od petka do nedelje na domu pritožnice ali po dogovoru, stiki pa potekajo tudi med prazniki in medletnimi počitnicami.

Glede preživnine

22Odločitev sodišča prve stopnje o višini preživnine pritožbeno ni sporna. Ker pa je sodišč druge stopnje določilo, da se mld. A. A. namesti k pritožnici in da bo le-ta njena skrbnica, ne pa več predlagatelj (CSD), in ker pritožba ni zadržala izvršite izpodbijanega sklepa (VII. točka izreka izpodbijanega sklepa), je določilo, da nasprotna udeleženka od dne, ko ji bo vročen ta sklep, preživnino plačuje pritožnici, ne pa več na poseben račun, ki ga je odprl predlagatelj (CSD).

Glede skrbništva

23Pritožnica se s pritožbo zavzema bodisi za rejništvo bodisi za skrbništvo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za skrbnika mld. A. A. postavilo CSD. Sodišče druge stopnje je ugotavlja, da je pritožnica osebnostno primerna za izvajanje skrbništva in da pri njej tudi ni podana nobena okoliščina iz 241. členom DZ, kjer je opredeljeno, katera oseba ne more biti skrbnik.¹² V skladu z določbo 242. člena DZ sodišče za skrbnika, če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, imenuje sorodnika. Glede na to, da je pritožnica teta mld. A. A. in glede na to, da postavitev pritožnice za skrbnico ne bi bila v nasprotju s koristmi mld. A. A., je sodišče druge stopnje ocenilo, da je v največjo korist mld. A. A., da ji sodišče za skrbnico postavi pritožnico (njeno teto). Po oceni sodišča druge stopnje je pritožničino skrbništvo v večji meri v korist mld. A. A. kot rejništvo, ker pritožnica živi (tik za mejo) v Avstriji in bo morala imeti široka pooblastila za urejanje razmerij v zvezi z mld. A. A.

24Predmetni sklep sodišča druge stopnje se lahko prizna in izvrši v Republiki Avstriji, kjer pritožnica biva, kot to določa 21. člen Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (v nadaljevanju Uredba 2201/2003).¹³ V skladu s 56. členom Uredbe 2201/2003 soglasje Republike Avstrije za namestitev mld. A. A. k teti v Avstrijo ni potrebno, ker se takšno soglasje zahteva le, v primeru namestitve otroka v oskrbo zavoda ali rejniške družine, sodišče druge stopnje pa se je za takšno obliko namestitve ni odločilo, temveč se je odločilo za skrbništvo.¹⁴

25Sodišče druge stopnje ob tem poudarja, da je namen skrbništva za otroke, da se s skrbjo ter z zagotovitvijo vzgoje in izobraževanja vsestransko razvije njihova osebnost in da se usposobijo za samostojno življenje in delo ter zavarovanje otrokovih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (239. člen DZ). Skrbnik zastopa varovanca in mora vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje (240. člen DZ). Samo z dovoljenjem centra za socialno delo sme skrbnik: odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine; odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti; odpovedati se dediščini ali volilu ali odkloniti darilo; vložiti tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva; izvesti druge ukrepe, če tako določa zakon (248. člen DZ). Skrbnik sme skleniti pravni posel z varovancem, za katerega skrbi, le z dovoljenjem centra za socialno delo, ki dovoli sklenitev takšnega pravnega posla, če je varovancu v korist (249. člen DZ). Skrbnik mora centru za socialno delo tudi enkrat letno poročati (250. člen DZ). Skrbnik sme samo z dovoljenjem centra za socialno delo: vpisati ali izpisati otroka iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja; odločati o izbiri otrokovega poklica ali opravljanju njegovega poklica; izvesti druge pomembnejše ukrepe glede otroka, če tako določa drug zakon (260. člen DZ).

26Sodišče druge stopnje ni odgovarjalo na pritožbena izvajanja pritožnice in izvajanja v odgovorih na pritožbo, ki se nanašajo na dogodke po 26. 5. 2023, ko je bil izveden zadnji narok za glavno obravnavo v predmetni zadevi, ker navedeni dogodki niso zajeti s časovnimi mejami pravnomočnosti izpodbijanega sklepa (časovne meje pravnomočnosti se namreč nanašajo zgolj na dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave).

27Sodišče druge stopnje prav tako ni odgovarjalo na navedbe v predlagateljevem odgovoru na pritožbo, kjer se je le-ta posplošeno skliceval na navedbe v drugih vlogah in postopkih, saj se do njih ne more konkretizirano opredeliti.

Glede stroškov

28O pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje odločilo na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku. Glede na to, da je odločanje o namestitvi otroka, stikih in skrbništvu v korist mld. A. A. otrok, je pritožbeno sodišče ocenilo, da je primerno, da pritožnica in kolizijska skrbnica sami krijeta svoje pritožbene stroške. Predlagatelj pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

¹ Po naravi stvari ugoditev pritožbi glede rejništva oz. skrbništva povleče za sabo način izvajanja stikov in plačevanja preživnine, saj je slednje neločljivo povezano z odgovorom na vprašanje, komu bo mld. A. A. zaupana v rejništvo oziroma skrbništvo.
² V skladu z navedeno določbo lastnosti in sposobnosti, primernih za opravljanje nalog skrbnika, nima oseba: ki ji je odvzeta starševska skrb; ki ni poslovno sposobna; katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.
³ M. Čujovič v B. Novak (ur.), Družinski zakonik s komentarjem, Ljubljana 2019, str. 596.
⁴ J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljaa 2009, str. 307-309; VSM Sklep I Cp 979/2022 z dne 6. 2. 2023.
⁵ V skladu z 243. členom ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. A contrario sodišče z izvedencem ne ugotavlja dejstev, glede katerih strokovno znanje izvedenca ni potrebno.
⁶ V takem primeru je namreč sodišče druge stopnje v istem spoznavnem položaju kot izvedenka.
⁷ Sodišče druge stopnje v tej zvezi zgolj pripominja, da je pritožnica na pritožbeni obravnavi tudi izpovedala, da od 1. 12. 2023 ne opravlja več dela pri prejšnjem delodajalcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ker bi se njen neugodni delovni čas (nočno delo) še poslabšal, v smislu, da bi bil delovnik daljši, zato se je z istim delodajalcem dogovorila za honorarno delo dvakrat tedensko v dopoldanskih urah (dve do štiriurno delo), kar kaže na resnost njenih namenov za prilagoditev svojega delovnega časa potrebam mld. A. A.
⁸ V tej zvezi sodišče druge stopnje zgolj pripominja, da je pritožnica na pritožbeni obravnavi izpovedala, da je sorodnike po očetovi strani obvestila, da A. A. prihaja k njej na stike in da jo lahko obiščejo pri njej doma.
⁹ Sodišče druge stopnje zgolj pripominja, da so navedeni bivalni pogoji po oceni sodišča druge ustreznejši od bivanjskih pogojev pri rejnici C. C., ki ima glede na lastno lastno izpoved na naroku 26. 5. 2023 (l. št. 560 sodnega spisa) majhno stanovanje in kjer si mld. A. A. deli sobo (spalnico) z drugo rejenko (mld. S.), rejnica pa spi v dnevni sobi.
¹⁰ V skladu s četrtim odstavkom 176. člena DZ se mld. otroka ne sme namestiti k osebi, ki ne more biti skrbnik. V skladu z 241. členom DZ skrbnik ne more biti oseba:- ki ji je odvzeta starševska skrb;- ki ni poslovno sposobna;- katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca;- ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju;- katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju;- od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.
¹¹ Sodišče prve stopnje je v III. točki izpodbijanega sklepa določilo stike na naslednji način: "Nasprotni udeleženki D. D. se omeji pravica do stikov s hčerko mld. A. A. in sicer tako, da se stiki z mld. A. A. izvajajo na način:- v juniju 2023 1 uro od začetka prvega vikend stika (16. 6. 2023) mld. A. A. s teto B. B. (drugi naslov), Avstrija in polsestro F. F., (prvi naslov), začasno prebiva (četrti naslov);- in v nadaljevanju po 1. uro 2x mesečno (vsakih 14 dni) ob začetku vikend stika mld. A. A. s teto B. B., (drugi naslov), Avstrija in polsestro F. F., (prvi naslov), začasno prebiva (drugi naslov) ter G. G. in H. H., uro in točen kraj izvajanja stikov v E. medsebojno dogovorijo mati D. D., teta B. B. in polsestra F. F.; V kolikor se pri nasprotni udeleženki D. D. zazna, da je pod vplivom alkohola, se stiki ne izvedejo. Mld. A. A. bo imela stike s teto B. B. in s polsestro F. F. in G. G. in H. H. vsak drugi vikend od petka do nedelje, pri čemer v petek po kosilu ob 12.30 uri mld. A. A. v vrtcu v Ljubljani prevzame teta B. B. in do nedelje, ko jo ob 17.00 uri pripelje na dogovorjeni kraj z rejnico C. C. v T.. Stiki se začnejo izvajati in določijo na naslednji način:- prvi stik se izvede od 16. 6. - 18. 6. 2023,- drugi stik se izvede od 30. 6. - 2. 7. 2023,- tretji stik se izvede od 14. 7. - 18. 7. 2023, pri čemer se stik podaljša kot možnost letnih počitnic, ki jih mld. A. A. preživi pri teti B. B., - četrti stik se izvede od 11. 8. - 12. 8. 2023 (zaradi dopusta rejnice skrajšan stik),- peti stik se izvede od 25. 8. - 29. 8. 2023, - pri čemer se stik podaljša kot možnost letnih počitnic, ki jih mld. A. A. preživi pri teti B. B.. Prav tako bodo stiki potekali enkrat mesečno v petek popoldne do večera, ko ni vikend stika v dogovoru s F. F. oziroma B. B. ter rejnico C. C. V nadaljevanju pa bodo stiki potekali vsakih 14 dni od petka do nedelje po zgoraj določenem ustaljenem ciklusu.- praznike bo mld. A. A. preživela izmenično en praznik pri rejnici C. C. in en praznik pri teti B. B. skupaj s polsestro F. F. skupaj z mld. G. G. in H. H.;- medletne počitnice bo mld. A. A. s pričetkom šolanja preživela izmenično ene počitnice pri rejnici C. C. in druge počitnice pri teti B. B. skupaj s polsestro F. F. in skupaj s mld. G. G. in H. H.;- poletne počitnice v letu 2024 in vseh nadaljnjih letih preživi mld. A. A. strnjeno 14 dni pri rejnici C. C. v juliju in 14 dni pri teti B. B. skupaj s polsestro F. F. in skupaj s mld. G. G. in .H. H., ter enako v mesecu avgustu, vse po dogovoru med rejnico C. C., B. B. in F. F."
¹² V skladu z navedeno določbo skrbnik ne more biti oseba:- ki ji je odvzeta starševska skrb;- ki ni poslovno sposobna;- katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca;- ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju;- katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju;- od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.
¹³ V skladu s 100. členom Uredbe sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (v nadaljevanju Uredba 2019/1111) se navedena uredba uporablja samo za začete pravne postopke, javne listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, in dogovore, registrirane na dan ali po 1. avgustu 2022 (prvi odstavek navedenega člena). Uredba 2201/2003 pa se še naprej uporablja za odločbe, izdane v začetih pravnih postopkih, javne listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, in dogovore, ki so postali izvršljivi v državi članici, v kateri so bili sklenjeni pred 1. avgustom 2022, in ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe (drugi odstavek 101. člena Uredbe 2019/1111). Glede na to, da se je predmetni postopek začel oktobra 2021, je torej treba uporabiti določbe Uredbe 2201/2003.
¹⁴ Pa tudi sicer iz uradnega sporočila Republike Avstrije Evropski Komisiji glede potrebe po soglasju druge države v primeru namestitve otroka v to drugo državo po Uredbe 2019/1111 (ki se v predmetni zadevi sicer ne uporablja) izhaja, da soglasje Republike Avstrije v skladu z 82. členom Uredbe 2019/1111 (ki je vsebinsko primerljiv 56. členu Uredbe 2201/2003) med drugim ni potrebno v primeru namestitve bratom ali sestram staršev (glej https://e-justice.europa.eu/37842/SL/brussels_iib_regulation__matrimonial_matters_and_matters_of_parental_responsibility_recast_?AUSTRIA&member=1). Glede na to, da je pritožnica sestra matere mld. A. A., sodišče druge stopnje zaključuje, da soglasje Republike Avstrije za namestitev mld. A. A. k pritožnici, ki živi na avstrijskem ozemlju, ni potrebno. To izhaja tudi iz Odgovorov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 1205-13/2022/13 z dne 9. 12. 2022 (l.št. 311) in z dne 2. 3. 2023 (l.št. 393).