VSL Sklep Cst 272/2022

Pritožbi upnika A., d. d. (p. d. 751) in dolžnika (p. d. 752) se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu II. točke izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom ugodilo ugovoru upnika A., d. d., proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev glede pravilnega upoštevanja njihovih ugovorov o prerekanju terjatev tako, da se v končnem seznamu preizkušenih terjatev pri terjatvi upnika B. a. s., pod zap. št. 526 navede, da je terjatev prerekal upnik A., d. d., in sicer v celotnem znesku, tako navedeno kot tudi zavarovano terjatev ter ločitveno pravico. Pri tem naj se povzame (lahko tudi v obliki opombe) tudi ugovorne razloge, kot izhajajo iz ugovora na PD 687 (I. točka izreka), o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah pa odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 16. 6. 2022, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (prvi odstavek II. točke izreka) ter - da se za terjatve, ki jih je prerekal stečajni upravitelj šteje, da niso verjetno izkazane (prva alineja II. točke izreka) in - terjatev upnika B. a. s., ki jo je prerekal upnik A., d. d., pa se šteje, da je verjetno izkazana (druga alineja II. točke izreka).

2Zoper sklep sta se pritožila upnik A., d. d. (v nadaljevanju: A. d. d.) in dolžnik.

3Upnik A. d. d. je pritožbo (p. d. 751) vložil le zoper drugo alinejo II. točke izreka, s katero je sodišče odločilo, da se terjatev upnika B. a. s., ki jo je prerekal upnik A. d. d. šteje za verjetno izkazano. Pritožbo je vložil iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sklene, da terjatev upnika B., a. s., ni verjetno izkazana, ker ne obstaja in da posledično prijavljene ločitvene pravice po končnem seznamu preizkušenih terjatev ne obstajajo, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavi in v tem delu zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4Dolžnik je pritožbo (p. d. 752) vložil le zoper tisti del izreka II. točke, ki se nanaša na terjatev upnika ODVETNIŠKA PISARNA D. GmbH in je navedena pod zap. št. 456 končnega seznama preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic z dne 16. 6. 2022, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da se terjatev šteje za prerekano (ker tako izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic z dne 16. 6. 2022; prvi odstavek II. točke izreka) ter da terjatev navedenega upnika ni verjetno izkazana (ker jo je prerekal upravitelj; prva alineja II. točke izreka). Pritožbenemu sodišču dolžnik v pritožbi predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se terjatev upnika pod zap. št. 456 šteje za verjetno izkazano.

5Na pritožbo upnika A. d. d. sta odgovorila dolžnik (p. d. 1087) ter upnik B. a. s. (p. d. 1089). V odgovoru na pritožbo se oba zavzemata za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

6Na pritožbo upnika A. d. d. je odgovorila tudi družba C. d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: C.) (p. d. 1093). V odgovoru na pritožbo je C. navedla, da sta upnika B. a. s. (zap. št. 526) in ODVETNIŠKA PISARNA D. GmbH (zap. št. 456) nanjo prenesla vse zavarovane in nezavarovane terjatve, ki sta jih imela do dolžnika, s čimer je prišlo do njenega vstopa v predmetni postopek prisilne poravnave v položaj pravnih prednikov. Navedeni prenos terjatev izhaja tudi iz Obvestila upravitelja o prenosu terjatev z dne 24. 8. 2022 (p. d. 1092). Tudi novi upnik C. se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

7Na pritožbo dolžnika je odgovoril upnik A. d. d. (p. d. 1094). V odgovoru na pritožbo se zavzema za zavrnitev pritožbe dolžnika kot neutemeljene.

8Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi upnika A. d. d.

9Iz prijave terjatve upnika B. a. s. (p. d. 303) izhaja, da je v tem postopku prisilne poravnave prijavil več terjatev, večino od njih zavarovanih z ločitvenimi pravicami. Pretežni del terjatev¹ je upnik B. a. s. pridobil na podlagi pravnega nasledstva družbe E. Holding s. r. o. Navedena družba je bila na podlagi notarskega zapisa NZ78/2021 N 75/2021 z dne 23. 3. 2021 (priloga 2 k p. d. 303) razdeljena, z delitvenim načrtom z dne 15. 2. 2021 pa so na upnika B. a. s. prešle vse terjatve družbe E. Holding s. r. o. do dolžnika, z vsemi stranskimi pravicami. Družba E. Holding s. r. o. je terjatve do dolžnika pridobila na podlagi več cesijskih pogodb, in sicer na sledeč način:

- dolžnik je z družbo F. a. s. sklenil dve kreditni pogodbi tj. Kreditno pogodbo št. 01-2015 z dne 6. 11. 2015 (priloga 3 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.2.1 točko) in Kreditno pogodbo št. 02/2013 z dne 29. 11. 2013 (priloga 6 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.2.2 točko); dolžnik zapadlih obveznosti po teh dveh pogodbah ni izpolnil v celoti, zato je preostanek terjatve družba F. a. s. s Pogodbo o prenosu z dne 7. 11. 2019 (SV 1231/19, priloga 7 k p. d. 303) skupaj z zavarovanji odstopila družbi E. Holding s. r. o.; neporavnanih zavarovanih obveznosti po navedenih dveh pogodbah je upnik v tem postopku prisilne poravnave prijavil 2.216.921,84 EUR po pogodbi z dne 6. 11. 2015 (iz točke 2.2.1) in 1.052.901,40 EUR po pogodbi z dne 29. 11. 2013 (iz točke 2.2.2);

- dolžnik je z družbo G. a. s. sklenil kreditno pogodbo z dne 18. 9. 2013 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 9 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.3 točko); dolžnik zapadlih obveznosti po tej pogodbi ni izpolnil v celoti, zato je preostanek terjatve družba G. a. s. s Pogodbo o prenosu z dne 7. 11. 2019 (SV 1231/19, priloga 7 k p. d. 303) skupaj z zavarovanji odstopila družbi E. Holding s. r. o.; neporavnanih zavarovanih obveznosti po tej pogodbi je upnik prijavil 1.120.990,55 EUR;

- dolžnik je z banko H. sklenil: 1) kreditno pogodbo z dne 14. 7. 2011 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 10 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.4 točko) in 2) kreditno pogodbo z dne 28. 3. 2013 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 19 k. p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.12 točko); dolžnik zapadlih obveznosti po navedenih dveh pogodbah ni izpolnil v celoti, terjatve so dne 17. 3. 2016 prešle na družbo I. d. o. o., nato pa s Pogodbo o odstopu terjatev in zavarovanja z dne 28. 11. 2018 (SV 1267/18, priloga 18 k p. d. 303) skupaj z zavarovanji na družbo E. Holding s. r. o.; neporavnanih zavarovanih obveznosti po prvi pogodbi z dne 14. 7. 2011 (iz točke 2.4) je upnik prijavil 1.765.336,97 EUR, po drugi pogodbi z dne 28. 3. 2013 (iz točke 2.12) pa 65.509,25 EUR;

- dolžnik je z banko J. d. d. sklenil: 1) kreditno pogodbo z dne 4. 11. 2011 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 26 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.5 točko), 2) kreditno pogodbo z dne 31. 8. 2010 s sporazumom o zavarovanju (priloga 42 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.6 točko), 3) kreditno pogodbo z dne 31. 8. 2010 s sporazumom o zavarovanju (priloga 47 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.7 točko), 4) kreditno pogodbo z dne 23. 3. 2011 s sporazumom o zavarovanju (priloga 53 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.8 točko), 5) kreditno pogodbo z dne 8. 8. 2008 s sporazumom o zavarovanju (priloga 56 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.9 točko), ter 6) kreditno pogodbo z dne 29. 10. 2009 s sporazumom o zavarovanju (priloga 59 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.10 točko); dolžnik zapadlih obveznosti po navedenih šestih pogodbah ni izpolnil v celoti, terjatve so bile s Pogodbo o odstopu terjatev in zavarovanja z dne 14. 12. 2018 (SV 1354/18, priloga 41 k p. d. 303) skupaj z vsemi zavarovanju prenesene na družbo E. Holding s. r. o.; upnik je prijavil v tem postopku prisilne poravnave neporavnanih zavarovanih terjatev po teh pogodbah 1.748.150,74 EUR (terjatev iz točke 2.5), 1.601.868,22 EUR (terjatev iz točke 2.6), 33.026,40 EUR (terjatev iz točke 2.7), 56.23346 EUR (terjatev iz točke 2.8), 227.240,62 EUR (terjatev iz točke 2.9) in 55.840,66 EUR (terjatev iz točke 2.10);

ter

- dolžnik je z banko K. d. d. sklenil: 1) kreditno pogodbo z dne 26. 2. 2010 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 70 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.14 točko), 2) kreditno pogodbo z dne 7. 6. 2013 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 76 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.15 točko), 3) kreditno pogodbo z dne 22. 12. 2011 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 79 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.16 točko), 4) kreditno pogodbo z dne 20. 7. 2011 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 81 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.17 točko), 5) kreditno pogodbo z dne 20. 12. 2010 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 88 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.18 točko), 6) kreditno pogodbo z dne 22. 12. 2011 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 90 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.19 točko) ter 7) kreditno pogodbo z dne 24. 12. 2013 s sporazumom o zavarovanju terjatve (priloga 92 k p. d. 303; v prijavi terjatve navedena pod 2.20 točko); dolžnik zapadlih obveznosti po navedenih sedmih pogodbah ni izpolnil v celoti, terjatve so bile s Pogodbo o odstopu terjatev in zavarovanja z dne 21. 12. 2018 (priloga 74 k p. d. 303) skupaj z vsemi zavarovanju prenesene na družbo E. Holding s. r. o.; upnik je prijavil v tem postopku prisilne poravnave neporavnanih zavarovanih terjatev po teh pogodbah 47.216,27 EUR (terjatev iz točke 2.14), 1.675.230,78 EUR (terjatev iz točke 2.15), 47.956,14 EUR (terjatev iz točke 2.16), 65.625,54EUR (terjatev iz točke 2.17), 32.823,38 EUR (terjatev iz točke 2.18), 143.729,87 EUR (terjatev iz točke 2.19) in 211.637,00 EUR (terjatev iz točk 2.20).

10Upnik B. a. s. je na podlagi Pogodbe o odstopu terjatve z dne 27. 3. 2020 (priloga 94 k p. d. 303) od družbe L. Sr. l., Italia (v nadaljevanju: L.), s katero je imel dolžnik sklenjeno pogodbo „AGREEMENT FOR PERFORMANCE ADDITIVES SUPPY IN 2019“, pridobil tudi terjatev do dolžnika v višini 102.496,81 EUR, ki jo je prav tako prijavil v postopku prisilne poravnave kot navadno terjatev (terjatev pod točko 2.21 v prijavi terjatve; p. d. 303).

11Vse navedene terjatve upnika B. a. s. z ločitvenimi pravicami so vnesene v osnovni seznam preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic pod zap. št. 526. Z ugovorom o prerekanju terjatev (p. d. 687) je terjatve upnika B. a. s. v celoti prerekal upnik A. d. d. (pritožnik), in sicer iz treh razlogov: 1) da je terjatev upnika B. a. s. v celoti podrejena, saj naj bi obstajal pravno zavezujoč dokument, v katerem sta dolžnik in upnik B. a. s. izrecno priznala podrejenost vseh teh terjatev; 2) da predstavljajo prijavljene terjatve upnika B. a. s. kapitalsko posojilo skladno z določbo 498. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1); ter 3) da iz prijave terjatve ni mogoče ugotoviti višine prijavljenih terjatev oziroma da prijava ni skladna z določbo 60. člena ZFPPIPP.

12Osrednje procesno dejanje v postopku prisilne poravnave je glasovanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave. Procesno legitimacijo glasovati o tem imajo upniki samo glede tistih terjatev, ki so bodisi priznane bodisi verjetno izkazane (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP). Zato mora v postopku prisilne poravnave sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odločiti tudi o tem, katere (prerekane) terjatve so verjetno izkazane (3. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Če je bila terjatev v postopku prisilne poravnave prijavljena, ni pa ugotovljena, sklep o potrditvi prisilne poravnave ni izvršilni naslov za takšno terjatev. Položaj takega upnika je izenačen s položajem upnika, ki ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave. Pri tem posebnega položaja nimajo upniki, katerih terjatve so bile prerekane, a je sodišče na podlagi 3. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP s sklepom o preizkusu terjatev odločilo, da so verjetno izkazane. Za tako situacijo gre tudi v obravnavanem primeru, saj je terjatev upnika B. a. s. prerekal drug upnika tj. pritožnik. Ugotovitev, da je terjatev verjetno izkazana ima za posledico le pridobitev glasovalnih pravic takega upnika v postopku prisilne poravnave (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP), ne pomeni pa meritorne presoje o obstoju terjatve.² Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je torej v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave. Če prisilna poravnava na njegove pravice ne vpliva, upnik ne glasuje in sodišče v postopku prisilne poravnave ne odloča o verjetnosti njegove terjatve.³

13V obravnavanem primeru ima upnik B. a. s. položaj povezane osebe po 527. členu ZGD-1, kar pomeni, da mu je glasovanje o prisilni poravnavi onemogočeno (četrti odstavek 200. člena ZFPPIPP), prav tako pa ni dovoljena konverzija njegovih terjatev v stvarne vložke (četrti odstavek 190. člena ZFPPIPP), kar je kot nesporno ugotovilo sodišče prve stopnje in tega pritožba ne izpodbija. To pomeni, da sodišču prve stopnje ne bi bilo potrebno odločati o verjetnosti terjatve tega upnika. Vendar ker je sodišče prve stopnje to kljub temu storilo, zoper tako odločitev pa se sedaj pritožuje upnik A. d. d., poleg tega pa iz podatkov spisa izhaja, da so bile vse terjatve upnika B. a. s. odstopljene (prenesene) na novega upnika C. (p. d. 1092), je pritožbeno sodišče zaradi takega procesnega položaja o pritožbi upnika A. d. d. vsebinsko odločalo.⁴

14Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in če je terjatev prerekal upnik, opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru (drugi odstavek 68. člena ZFPPIPP). Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje, ki je verjetnost terjatve upnika B. a. s. ugotavljalo le na podlagi opisa dejstev (trditev) o obstoju terjatve, navedenih v prijavi terjatve upnika, in opisu dejstev o neobstoju terjatve, s katerimi je upnik A. d. d. utemeljeval svoj ugovor o prerekanju terjatev, ter na podlagi listin, priloženih tema dvema vlogama, postopalo pravilno in je pritožba iz tega razloga ne more izpodbiti, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

15Upnik A. d. d. je svoj ugovor (p. d. 687), da gre za podrejene terjatve utemeljeval s tem, da je pri pregledu prijave terjatve upnika Eko sklad ugotovil, da je v letu 2018, torej v obdobju, ko je terjatve do bank prevzemal pravni prednik upnika tj. družba E. Holding s. r. o., med pogoji za črpanje kredita dolžnika pri Eko skladu, v notarskem zapisu notarja N. N. SV 450/2018 med ostalim navedeno: podpisan, pravno zavezujoč dokument sklenjen med dolžnikom, njegovim lastnikom ali povezano družbo ter Eko skladom, v katerem je določeno podrejeno plačilo vseh obveznosti, ki jih ima dolžnik do lastnikov družbe oziroma povezanih oseb iz naslova sklenjenih kreditnih pogodb, v primeru neizpolnjevanja obveznosti po kreditnih pogodbah, podpisan dogovor o reprogramiranju oziroma o načinu poplačila dolga dolžnika z vsemi njegovimi finančnimi upniki, predložitev projekcije načrtovanih denarnih tokov za celotno dobo odplačila kredita po kreditnih pogodbah, iz katerih je razvidno, da bo dolžnik zagotavljal dovolj denarnih sredstev za poplačilo vseh finančnih obveznosti. Ker takega dokumenta svoji prijavi terjatve Eko sklad ni priložil, je upnik A. d. d. sodišču v svojem ugovoru o prerekanju terjatev predlagal, da navedeni dokument pridobi od dolžnika ali upnika Eko sklad skladno z njuno edicijsko dolžnostjo (228. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dokument naj bi po prepričanju pritožnika izkazoval, da sta dolžnik in družba E. Holding s. r. o. določila podrejenost vseh terjatev iz naslova prevzetih kreditnih pogodb do dolžnika. Sodišče prve stopnje je predlogu upnika A. d. d. sledilo ter tako dolžnika kot upnika Eko sklad (p. d. 708 in 710) pozvalo, da se opredelita do navedb o subordinaciji terjatev upnika B. a. s. oziroma njegovega pravnega prednika ter da sodišču predložita s strani pritožnika zahtevani dokument (če obstoja). V vlogah, s katerima sta odgovorila sodišču (p. d. 709 in 714) sta tako dolžnik kot Eko sklad navedla, da tak dogovor ne obstoja, saj je bil med dolžnikom in Eko skladom sklenjen le dogovor o spremembi vrstnega reda hipotek v korist Eko sklada, ni pa bilo poseženo v pravno naravo terjatve družbe E. Holding s. r. o. Iz listin sicer res izhaja, da naj bi bil (pogojno v prihodnosti; op. pritožbenega sodišča) sklenjen nek dogovor o podrejenosti terjatev upnika E. Holding s. r. o., vendar ker upnik Eko sklad in dolžnik obstoj takega dogovora nista potrdila, še manj predložila, je zaključek sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da ni dokazano, da naj bi bila terjatev upnik B. a. s. podrejena, pravilen. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje so podrejene terjatve nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika (tretji odstavek 21. člena ZFPPIPP). Podrejenost določita dolžnik in upnik s pogodbo oziroma drugim pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka pravnega razmerja, katerega vsebina je ta terjatev. Pritožnik obstoja takega pravnega posla v obravnavanem primeru ni uspel izkazati, zato je pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava ter o nepopolni in zmotni ugotovitvi dejanskega stanja neutemeljen.

16Prav tako pritožba ne more izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje s trditvami, da iz predložene izjave kreditodajalca (gre za t.i. Creditor Statement z dne 18. 3. 2020, ki se nahaja v spisu le v angleščini, pritožnik, na katerem je dokazno breme, pa slovenskega prevoda ni predložil) izhaja podaljšanje zapadlosti finančnih terjatev upnika B. a. s. do 31. 12. 2028, iz česar naj bi sedaj izhajalo dodatno tudi, da terjatve upnika B. a. s. sploh še niso zapadle. Ker se sodišče pri ugotavljanju obstoja verjetnosti terjatve omeji le na opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, ter opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru, upnik A. d. d. s takimi ugovori (ki jih je prvič podal šele z vlogo z dne 7. 6. 2022; p. d. 716), pa čeprav naj bi do njih prišel na podlagi dokaza, ki ga je prejel v okviru edicijske dolžnosti po 228. členu ZPP, ugotovitev sodišča v okviru izpodbijanega sklepa ne more več izpodbiti, saj jih sodišče prve stopnje upoštevaje določbo drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP ni smelo več upoštevati. Sodišče prve stopnje se iz tega razloga do teh ugovorov tudi ni bilo dolžno opredeljevati, zato ni podane pritožbeno očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvo točko 121. člena ZFPPIPP, prav tako pa je neutemeljen očitek o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

17Upnik A. d. d. v pritožbi podaja tudi vrsto drugih trditev, ki jih prej v postopku (niti v ugovoru o prerekanju terjatve z dne 31. 3. 2022 (p. d. 687) niti kasneje) ni navajal. Trdi, da zato, ker prej ni imel možnosti. Ker ugotavlja sodišče verjetnost terjatev v okviru trditev in dokazov iz vlog, navedenih v drugem odstavku 68. člena ZFPPIPP, je za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, ki izhaja iz izpodbijanega dela sklepa (obstoj verjetnosti terjatve upnika B. a. s.), irelevantno sklicevanje pritožnika na poročilo revizorja O. z dne 6. 7. 2020, ki naj bi bil del Poslovnega poročila dolžnika za leto 2019 ter na ugotovitve, ki naj bi iz tega poročila izhajale, saj so trditve podane prepozno. Pri tem pa pritožnik ni navedel niti tega zakaj ni imel možnosti teh trditev in dokazov navesti ter predložiti že prej, v okviru svojega ugovora o prerekanju terjatve upnika B. a. s. (pravočasno), saj gre za podatke, ki so javno objavljeni na AJPES-u in torej vsakomur in ves čas dostopni.

18Vse te navedbe podaja pritožnik v smeri podkrepitve svojega naziranja, da je šlo pri cesijah dejansko za kapitalska posojila. Upnik A. d. d. v pritožbi sedaj trdi, da bi morala biti v obravnavanem primeru zaradi povezanosti P. P. in R. R., ki sta bila hkrati lastnika pravnega prednika E. Holding s. r. o. in zakonita zastopnika upnika B. a. s. ter generalna direktorja B. holding s. r. o., torej družb, ki sta formalni lastnici dolžnika, aplicirana pravila dejanskega koncerna, saj gre za dejstvo enotnega vodenja, ne da bi med povezanimi družbami moral obstajati poseben dogovor, ki usklajuje poslovno politiko in druga temeljna vprašanja vodenja lastnika/upnik in dolžnika, saj se v tej prisilni poravnavi zasleduje cilj potrditve prisilne poravnave na škodo upnikov oziroma naj bi se s potrditvijo prisilne poravnave zasledovalo dolžniku odpustiti dolg v višini 85%, s čimer so nedvomno prizadeti interesi drugih upnikov. Vendar pa bi moral vse te trditve pritožnik uveljavljati pravočasno v postopku, pa tega ni storil. Neutemeljeno se pri tem pritožnik sklicuje na določbo 286. člena ZPP glede navajanja novih dejstev in dokazov. Določbe ZPP se v postopkih zaradi insolventnosti uporabljajo le smiselno in le glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Določba drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP specialno ureja vprašanje uporabe procesnega gradiva za presojo ali je terjatev verjetno izkazana, zato subsidiarna uporaba ZPP v tem primeru ne pride v poštev. Razlog ozke presoje je v tem, da je domet vpliva take ugotovitve verjetnega obstoja terjatve omejen, saj vpliva le na glasovanje o prisilni poravnavi. Slednje pa je skladno tudi z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), ki je v insolventnih postopkih posebej poudarjeno. Pri tem ne gre spregledati, da imajo upniki v postopku prisilne poravnave na voljo še druga pravna sredstva, ki so namenjena prav preprečevanju morebitnih zlorab (pritožba proti začetku postopka prisilne poravnave, ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, tožba na razveljavitev potrjene prisilne poravnave).

19Ne glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da je bila družba B. holding s. r. o. ustanovljena šele za namen razdelitve družbe E. Holding d. d., hkrati pa tudi ni zatrjevano, da bi bila družba B. a. s. lastnica dolžnika v pravno pomembnem času, kar vse bo pojasnjeno v nadaljevanju. Navedeni pritožbeni razlog (obstoj dejanskega koncerna) pritožnik ne le da ga uveljavlja prepozno, temveč je tudi neutemeljen.

20Sodišče prve stopnje je ugovor pritožnika, da gre pri terjatvah B. a. s. za kapitalska posojila po 498. členu ZGD-1 zavrnilo, ker: 1) upnik A. d. d. za obdobje 2011 do 2015 tj. za čas, ko so nastale kreditne obveznosti dolžnika, ki jih je kasneje odkupil pravni prednik upnika B. a. s., ni zatrjeval finančne krize dolžnika, saj je pomembno navedeno obdobje in ne čas, ko so bile terjatve cedirane; 2) da so posojila dolžniku dale banke in družbe, ki niso bile njegove družbenice, prav tako pa ni izkazano, da bi posojila zavarovali (tedanji) družbeniki dolžnika, saj so terjatve prešle na E. Holding s. r. o. v letih 2018 in 2019, ko E. Holding s. r. o. še ni bil družbenik dolžnika, saj je to postal šele 6. 11. 2019,⁵ trditve, da je bil pred tem, od leta 2018, dejanski lastnik in da je razpolagal z notranjimi informacijami pa za uporabo določbe 498. člena ZGD-1 niso pomembne; 3) da se terjatve, ki po vsebini ne pomenijo kapitalskega posojila v trenutku, ko so nastale, ne morejo obravnavati kot kapitalsko posojilo, ko (oziroma če) so naknadno prenesene na tretje osebe ali celo na družbenike dolžnika; ter 4) da kasnejša konverzija terjatev v lastniške deleže⁶ ne more pomeniti priznanja, da gre za kapitalska posojila, saj gre za pravno dopustno odločitev subjekta, ki hkrati nastopa v vlogi upnika in lastnika, za katero pa je upnik sam pojasnil, da je tako ravnanje pomenilo reševanje družbe pred grozečo insolventnostjo.

21Pritožba pravnim naziranjem in ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotuje in navaja, da je potrebno terjatve upnika B. a. s., ki je pravna naslednica družbe E. Holding s. r. o., do dolžnika B. d. d., obravnavati kot kapitalska posojila skladno z določbo 498. člena ZGD-1, saj je treba šteti družbo E. Holding s. r. o. v času, ko je pridobivala terjatve do tega dolžnika, za njegovega dejanskega lastnika, tudi če formalno to še ni bila.

22Insolventni dolžnik je delniška družba, zato se določba 498. člena ZGD-1, ki je uvrščena v 7. poglavje in ureja pravila družbe z omejeno odgovornostjo, za dolžnika kot delniško družbo in terjatve njegovih upnikov (tudi lastnikov) do njega, uporablja le smiselno in skladno z določbo četrtega odstavka 227. člena ZGD-1. Iz 227. člena ZGD-1, ki ureja prepoved vračila in obrestovanja vložkov izhaja, da se vložki ne smejo vrniti in ne obrestovati (prvi odstavek), da se za vračilo vložkov ne štejeta plačilo deleža v bilančnem dobičku v skladu s tem zakonom, ter plačilo zaradi dopustne pridobitve lastnih delnic v skladu s tem zakonom (drugi odstavek), da je nedopustno zlasti plačilo za dajatve ali storitve delničarja ali z njim povezanih družb v višini, ki presega njihovo pravo vrednost, ne glede na to, ali je bilo plačilo dano delničarju ali z njim povezani družbi ali tretjemu po njegovem naročilu to je t. i. prikrito izplačilo dobička (tretji odstavek) ter da se glede posojil družbi namesto lastnega kapitala za delničarje, ki imajo v družbi več kot 25% delež delnic z glasovalno pravico, smiselno uporabljajo določbe 498. in 499. člena tega zakona. Določba 498. člena ZGD-1 se tako uporablja le za posojila (oziroma druga pravna dejanja delničarja ali tretje osebe, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila; tretji odstavek 498. člena ZGD-1) tistih delničarjev, ki imajo v trenutku danega posojila v družbi več kot četrtinski (25%) delež delnic z glasovalno pravico. Posojilo delničarja, ki ima v družbi manj kot navedeni delež delnic, se ne šteje kot kapitalsko posojilo. Čeprav zakon izrecno ne govori o skupini delničarjev oziroma povezanih osebah, tako iz dikcije kot iz namena določbe izhaja, da gre za kontrolnega delničarja oziroma kontrolne delničarje, pri čemer zakon postavi presumcijo upravljavske kontrole s posestjo četrtinskega deleža delnic z glasovalno pravico. Zakon govori o delničarjih v množini, in ne le o delničarju posamezniku, iz česar je mogoče izpeljati namen, da se sankcionira kontrolnega delničarja oziroma kontrolno skupino delničarjev, kar se dokazuje v dejanskih okoliščinah posameznega primera.⁷

23Iz prvega odstavka 498. člena ZGD-1 nadalje izhaja, da družbenik (oziroma več kot 25% delničar-ji), ki je v času, ko bi moral kot dober gospodarstvenik zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave. Tako posojilo se v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave šteje za premoženje družbe. Iz tretjega odstavka istega člena nadalje izhaja, da veljajo določbe tega člena tudi za druga pravna dejanja družbenika ali tretje osebe, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila. Možnosti, ki gospodarsko ustrezajo posojilu, so številne in sem spada tudi primer, ko družbenik odkupi terjatev tretje osebe do družbe. Družbenik je za to res vložil svoja sredstva, vendar je pridobil pravico zahtevati vrnitev zneska terjatve od družbe. S takim ravnanjem se je družba morda izognila obveznosti takojšnjega plačila terjatve, vendar je njena obveznost ostala. Za zagotovitev lastnega kapitala bi šlo le, če bi družbenik tretji osebi terjatev izpolnil, preneseno terjatev družbi pa odpustil,⁸ za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

24Glede na navedeno se materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se terjatve, ki po vsebini ne pomenijo kapitalskega posojila v trenutku, ko so nastale (ko je dolžnik pridobil posojila od bank in drugih družb), ne morejo obravnavati kot kapitalsko posojilo, ko (oziroma če) so naknadno prenesene na tretje osebe ali celo na družbenike dolžnika, izkaže za napačno. Sodišče prve stopnje je zato tudi napačno sklepalo, da bi moral upnik A. d. d. obstoj finančne krize dolžnika zatrjevati za čas 2011 do 2015 tj. za čas, ko so nastale kreditne obveznosti dolžnika, ki jih je kasneje odkupil pravni prednik upnika B. a. s., ker da je pomembno navedeno obdobje in ne čas, ko so bile terjatve cedirane. Tako stališče je materialnopravno zmotno. Vendar pa nič od tega na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da so terjatve prešle na družbo E. Holding s. r. o. že v letih 2018 in 2019, ko družba E. Holding s. r. o. še ni bila družbenik (pravilno: delničar) dolžnika, trditve, da je bila družba pred tem, od leta 2018, dejanska lastnica in da je razpolagala z notranjimi informacijami pa za uporabo določbe 498. člena ZGD-1 v zvezi s četrtim odstavkom 227. člena ZGD-1, kot že pojasnjeno, niso pravno relevantne oziroma jih je upnik zatrjeval tako prepozno kot tudi preveč pavšalno, da bi z njimi lahko uspel. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

25V obravnavanem primeru bi moral imeti pravni prednik upnika B. a. s. družba E. Holding s. r. o., v času, ko je sklepal pogodbe o odstopu terjatev (cesijske pogodbe) z bankami upnicami in drugimi družbami iz naslova danih posojil (tj. 28. 11. 2018, ko je sklenil pogodbo z banko H. , 14. 12. 2018, ko je pogodbo sklenil z banko J., 21. 12. 2018, ko je pogodbo sklenil z banko K. oziroma 7. 11. 2019, ko je pogodbo sklenil z družbama F. in G.) v svojem lastništvu (oziroma v lastništvu skupaj z povezanimi osebami, za katere pritožnik (povsem pavšalno) zatrjuje obstoj dejanskega koncerna) več kot 25% delež delnic dolžnika z glasovalno pravico. Kaj takega pa iz podatkov spisa ne izhaja, niti tega pritožnik ne trdi. Upnik B. a. s. je sicer sam navedel,⁹ da je družba E. Holding s. r. o. bila lastnik dolžnika od 6. 11. 2019 (kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje; 10. točka obrazložitve), vendar iz spisa ne izhaja, kolikšen delež dolžnika (število delnic) je ta družba imela na navedeni datum, niti tega ni navedel upnik A. d. d., na katerem je trditveno in dokazno breme glede obstoja kapitalskega posojila. Izhaja pa iz listine Klirinško depotne družbe (KDD) „Izpis vseh transakcij v obdobju 1. 1. 2018 do 15. 5. 2022“ , ki jo je v spis vložil upnik B. a. s. z vlogo z dne 17. 5. 2022 (p. d. 704 in njena priloga), da je družba E. Holding s. r. o. 1.814.007 delnic ... (izdajatelj dolžnik B. d. d.),¹⁰ pridobila 14. 11. 2019, vendar pa za terjatve, pridobljene na podlagi navedenih cesijskih pogodb, ki so bile sklenjene pred tem datumom, pridobitev tega dne nima odločilnega pomena, saj ni izkazano, da je bila družba E. Holding s. r. o. že pred tem več kot 25% delničar dolžnika. Zato terjatve upnika B. a. s. ne morejo predstavljati kapitalskih posojil oziroma pravnih dejanjih, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila. Kaj drugega iz spisa ne izhaja, niti ni zatrjevano. Enako velja za podatek o lastništvu delnic, ki izhaja iz notarskega zapisa skupščine dolžnika z dne 19. 3. 2020 SV 459/90 (priloga 95 k p. d. 303), v katerem je navedeno, da je družba E. Holding s. r. o. 100% lastnik dolžnika na dan skupščine 19. 3. 2020. Gre za čas po sklenitvi cesijskih pogodb, zato navedeno dejstvo na to, da naj bi bile terjatve pravno gledano kapitalsko posojilo, nima vpliva.

26Za odkup terjatve od družbe L. v višini 102.496,81 EUR (terjatev pod točko 2.21 v prijavi terjatve; p. d. 303) pa iz spisa izhaja (priloga k p. d. 303), da je Pogodbo o odstopu terjatve sklenil neposredno upnik B. a. s. dne 27. 3. 2020, nihče pa ne trdi, da bi bil upnik B. a. s. tedaj delničar dolžnika (oziroma bi imel v lasti več kot 25% delnic dolžnika). Terjatve družbe E. Holding s. r. o. do dolžnika je upnik B. a. s. pridobil šele 23. 3. 2021 na podlagi delitve te družbe.

27Ob povedanem se izkaže, da je vprašanje obstoja finančne krize pri dolžniku v času sklepanja cesijskih pogodb, na podlagi katerih je družba E. Holding s. r. o. pridobila terjatve do dolžnika, pravno irelevantno, saj ni podana že prva sestavina abstraktnega dejanskega stanu pravne norme tj. da bi bila navedena družba v tistem času (več kot 25%) delničar dolžnika. Le delničar (družbenik) je namreč tisti, ki je skladno s korporacijskimi pravili zavezan k zagotovitvi lastnega kapitala družbe, zato lahko le zanj veljajo navedene zakonske omejitve. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, vsako širjenje korporacijskih pravil na subjekte, ki to niso oziroma naj bi to šele postali, bi bilo v nasprotju z osnovnimi načeli korporacijskega prava. Institut delničarja tudi ni mogoče enačiti z nekom, ki se šele pripravlja na formalni nakup delnic in s tem namenom pridobi informacije v okviru skrbnega pregleda poslovanja. Namen skrbnega pregleda (angl. due diligence) je namreč prav v podrobni seznanitvi s poslovanjem in finančnimi tveganji drugega podjetja ter omogoči oceno vseh tveganj (poslovnih, finančnih, davčnih in pravnih), zato se izvede še pred transakcijo z drugim podjetjem. Tisti, ki skrbni pregled opravlja, pa ni mogoče že kar enačiti z delničarjem v korporacijskopravnem smislu. Pritožniku pa tudi ni uspelo izkazati drugih okoliščin, ki bi utemeljevale njegovo naziranje.

28Pritožba nadalje izpodbija presojo sodišča prve stopnje, ki je ugovor upnika A. d. d. zavrnilo tudi v delu, v katerem je slednji trdil, da prijava upnika B. a. s. ni skladna s 60. členom ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da mora upravitelj skladno z drugim odstavkom 221.p člena ZFPPIPP v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti tudi vse (navadne in zavarovane) terjatve, ki so navedene v seznamu terjatev, ki je priloga Poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, tudi v primeru, ko jih upnik sploh ne prijavi v roku za prijavo iz prvega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Terjatve navedene v seznamu, so predmet revizije v okviru katere neodvisni revizor potrdi, da v zneskih, navedenih v seznamu, te terjatve tudi dejansko obstajajo. Terjatev upnika B. a. s., navadno in zavarovano, je kot takšno upravitelj tudi povzel v osnovni seznam preizkušenih terjatev in priznal. Navadna terjatev se po višini v celoti ujema z zneskom, navedenim v seznamu, ki je predmet revizije. Pri zavarovanih terjatvah pa je v osnovni seznam preizkušenih terjatev vnesena terjatev za 21.846,19 EUR višja kot izhaja iz revidiranega seznama dolžnika, kar je sodišče prve stopnje pripisalo pogodbeno dogovorjenim obrestim za čas med dnem, ki ga upošteva poročilo o finančnem položaju dolžnika ter dnem, ki ga je upošteval upnik.

29Očitek pritožnika v ugovoru o nepopolni prijavi je sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča zavrnilo pravilno. Po splošnih pravilih, določenih v 60. členu ZFPPIPP, mora upnik prijaviti terjatev v postopku prisilne poravnave s posebno procesno vlogo v tem postopku. Vendar se v postopku prisilne poravnave za prijavo in preizkus terjatev ter vrednosti zavarovanja uporablja dodatno posebno pravilo (pravna fikcija), določeno v 221.p členu ZFPPIPP. Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 221.p člena za naslednje terjatve velja, da so prijavljene v postopku prisilne poravnave in jih mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti tudi, če jih upnik ni prijavil v roku za prijavo terjatev iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, in sicer: 1. vse navadne terjatve, navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona in v znesku, navedenem v tem seznamu,¹¹ 2. vse podrejene terjatve, navedene v seznamu iz 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu,¹² in 3. vse zavarovane terjatve, navedene v seznamu iz 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu.¹³

30Pri preizkusu terjatve, za katero velja navedena pravna fikcija pravočasne prijave, moramo upoštevati, da ta pravna fikcija velja samo do višine zneska te terjatve, navedenega v seznamu iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP. V seznamu je znesek prikazan po stanju na bilančni presečni dan poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, torej po stanju na zadnji dan koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave (prva alineja 1. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP). To pomeni, da znesek ne vključuje morebitnih pogodbenih ali zamudnih obresti za obdobje od bilančnega presečnega dne do začetka postopka prisilne poravnave (v obravnavanem primeru gre za znesek, ki ga sodišče prve stopnje navaja v višini 21.846,19 EUR), zato mora upnik, ki želi, da se pri merjenju moči njegove glasovalne pravice upoštevajo tudi kapitalizirane obresti za navedeno obdobje, te obresti pravočasno prijaviti s posebno procesno vlogo po 2. točki drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP, kar je v obravnavanem primeru upnik tudi storil.

31Iz seznama terjatev v Poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (p. d. 603, str. 56 in nasl.), ki upošteva bilanco stanja na dan 30. 6. 2021, izhaja terjatev upnika B. a. s. v višini 12.145.967,70 EUR, navedeni so tudi vsi ostali potrebni opisi ločitvenih pravic. Upnik B. a. s. je s prijavo z dne 3. 12. 2021 prijavil zavarovano terjatev v višini 12.167.813,89 EUR ter nezavarovano terjatev v višini 102.496,81 EUR (pridobljeno od družbe L.). Razliko v višini 21.846,19 EUR je sodišče prve stopnje pripisalo različnemu datumu obrestovanja. V osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je upravitelj uvrstil terjatev v višini kot jo je prijavil upnik. Za terjatev v višini 12.145.967,70 EUR velja pravna fikcija, da so prijavljene skupaj z ločitveno pravico, saj izhajajo tudi iz seznama terjatev v Poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika in jih pritožnik ne more izpodbiti s trditvami, da zgolj pri prednostnih upnikih zakon nalaga upravitelju izračun ter umestitev na seznam izključno v primeru začetega stečajnega postopka. Kaj takega iz že zgoraj citiranega 221.p člena ne izhaja. Poleg tega pa iz te določbe izhajajo posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev ter vrednosti zavarovanja v postopku prisilne poravnave in ne veljajo za primer stečajnega postopka, zato pritožbeno sodišče niti ne ve s čim v zvezi je pritožnik podal navedeno trditev.

32Pritožba tudi neutemeljeno trdi, da je potrebno zato, ker upnik B. a. s. ni priložil dokaza o izračunu obresti, aplicirati 2. točko petega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Tako pravno naziranje je napačno. Iz prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP izhaja, da mora prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti vsebovati: 1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku, in 2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih. Zahtevek za priznanje terjatve mora med drugim vsebovati znesek glavnice terjatve in če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (1. in 2. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Če prijava terjatve ne vsebuje dokazov iz 2. točke prvega odstavka oziroma tretjega odstavka je predvidena pravna posledica ta, da se za tako prijavo ne uporabljajo pravila o nepopolni vlogi, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terajtev, če je bila terjatev prerekana (četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP), v primeru postopka prisilne poravnave pa tudi, da taka terjatev ni verjetno izkazana, pri čemer gre za neizpodbojno domnevo (tretji odstavek 68. člena ZFPPIPP).

33Pravna posledica, na katero se sklicuje pritožnik in zahteva njeno apliciranje v obravnavanem primeru (tj. da bi se štelo, da upnik obresti sploh ne uveljavlja) se uporablja le, če upnikov zahtevek za priznanje terjatve kapitaliziranega zneska obresti sploh ne vsebuje, za kar pa v danem primeru ne gre, saj je upnikova prijava kapitalizirani znesek obresti vsebuje. Poleg tega pa pritožnik v pritožbi celo sam navede, da je v prijavi upnik kot dokaz ponudil tabelarični izpis, vendar brez podpisa ali dokazil iz javnih in preverljivih virov izračuna obresti. Glede na tako pritožbeno trditev tako ni mogoče uporabiti neizpodbojne domneve iz tretjega odstavka 68. člena ZFPPIPP, da terjatev ni verjetno izkazana, če ima prijava terjatve pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP, saj pritožnik sam navaja, da so dokazi predloženi, pritožnik jih le kot takih ne sprejema. Glede na navedeno v danem primeru torej ni mogoče uporabiti pravnih posledic iz četrtega oziroma petega odstavka 60. člena ZFPPIPP ter tretjega odstavka 68. člena ZFPPIPP, zato je pritožba upnika tudi s tem v zvezi neutemeljena. Za terjatev v višini 21.846,19 EUR (razlika) pa pritožnik zaključkov sodišča prve stopnje o verjetno izkazani terjatvi posebej ne izpodbija.

34Navedene odločitve pritožba ne more izpodbiti niti z navedbami, da je bila zapadlost terjatev upnika B. a. s. iz naslova kratkoročnih kreditov podaljšana do 31. 12. 2028 in 12 mesečni moratorij, kar vse naj bi po mnenju pritožbe izhajalo iz predloženih listin Eko sklada ter Poročila neodvisnega revizorja lastnikom z dne 6. 7. 2020 (mnenje s pridržkom) in povzetkom pomembnih dogodkov po koncu poslovnega leta 2019. Teh trditev sodišče prve stopnje glede na določbo drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP ni moglo več upoštevati, zato se do njih tudi ni bilo dolžno posebej opredeljevati, razlogi za to pa so pritožniku že pojasnjeni v tej obrazložitvi (14. in nasl. točke te obrazložitve).

O pritožbi dolžnika

35V osnovnem seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic z dne 15. 3. 2022 (p. d. 669) je pod zap. št. 456 navedena terjatev upnika Odvetniška pisarna D. v višini 92.968,60 EUR. Terjatev je v celoti prerekal upravitelj iz razloga, da dolžnik ni bil naročnik storitev in ker o terjatvi teče spor. Enako nato izhaja tudi iz končnega seznama preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic z dne 16. 6. 2022 (p. d. 721).

36Dolžnik v pritožbi trdi, da je v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VIII Pg 1885/2021 prišlo do poravnave, po kateri je terjatev upnika Odvetniška pisarna D. pod zap. št. 456 pripoznal v celoti, zato bi morala biti sedaj v končnem seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic priznana v celoti in ugotovljena za verjetno izkazano. V dokaz navedenega je pritožbi priloženo Sporočilo sodišču z dne 11. 4. 2022 (priloga k p. d. 752). Iz navedene listine izhaja, da sta v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki teče pod VIII Pg 1885/2021 primaro toženi stranki B. a. s. in B. holding s. r. o. Dolžnik je podredno tožena stranka (t. i. eventualni sospornik).

37Tako osnovni kot končni seznam preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic vsebujeta izjavo upravitelja o prijavljenih terjatvah. Upravitelj je tisti, ki se izjavi ali terjatev prereka ali priznava (5. točka četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP). Morebitna pripoznava tožbenega zahtevka dolžnika v pravdnem postopku, v katerem je bil dolžnik tožen le podredno (eventualno), o tem pa pravdno sodišče še ni odločalo (oziroma slednje v obravnavanem primeru ni izkazano niti zatrjevano), na spremembo izjave upravitelja ne more imeti vpliva tako, da se zaradi tega izjava upravitelja o prerekanju terjatve v končnem seznamu avtomatično spremeni. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena.

38Navedene pritožbene navedbe tudi ne morejo vplivati na ugotovitev verjetnosti terjatve, saj iz pritožbenih navedb ne izhaja nič drugega kot to, da je dolžnik pripoznal tožbeni zahtevek kot eventualni sospornik. Tožba zoper eventualnega sospornika je vložena le pogojno, saj sodišče njeno utemeljenost presoja šele in samo, če bo pravnomočno zavrnilo tožbeni zahtevek proti nepogojno toženemu tožencu (prvi odstavek 192. člena ZPP). Da bi okrožno sodišče v postopku VIII Pg 1885/2021 že odločalo o primarnem tožbenem zahtevku ali o pripoznavi dolžnika, dolžnik v pritožbi ne trdi, niti za kaj takega ne predloži dokazil. V okoliščinah konkretnega primera, ko je terjatev prerekal upravitelj zato, ker ni izkazano, da je bil dolžnik naročnik storitev in ker o terjatvi teče spor, dolžnik zgolj s pritožbeno navedbo, da je podal izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka (brez sodelovanja upravitelja) v postopku, v katerem nastopa dolžnik kot podredno tožena stranka, sodišče pa ni odločalo niti o primarnem tožbenem zahtevku niti o taki pripoznavi, ob pomanjkanju vsake konkretizacije dejstev, ki bi se nanašale tako na pravno podlago (pogodbo) kot samo izvedbo posla, ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, da terjatev, ki jo je prerekal upravitelj, ni verjetno izkazana.

Sklepno

39S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge obeh pritožb (prvi odstavek 360. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V kolikor pritožnika na kakšno pritožbeno navedbo nista dobila izrecnega odgovora, le-ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spoznata, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.¹⁴

40Pritožbi upnika A. d. d. in dolžnika sta glede na navedeno neutemeljena. Ker je sklep sodišča prve stopnje v obsegu, ki ga je pritožbeno sodišče preizkušalo, uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbi upnika A. d. d. in dolžnika kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu II. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Od 19 prijavljenih terjatev, jih je 18 iz naslova danih posojil.
² Prim. F. Seljak, Pravne značilnosti poenostavljene prisilne poravnave, PB št. 1/2017, 6. točka Prisilna poravnava, str. 121 idr.
³ VSL sklep Cst 65/2011, enako VSL sklep Cst 64/2011.
⁴ Ne glede na navedeno s tem ostaja odprto vprašanje dovoljenosti glasovanja o potrditvi prisilne poravnave novega upnika C. ter konverziji teh terjatev v stvarne vložke, do česar se pritožbeno sodišče s tem sklepom ni opredeljevalo, saj to ni stvar tega pritožbenega preizkusa (do odstopa terjatve je namreč prišlo 19. 7. 2022, kar je po izdaji izpodbijanega sklepa).
⁵ Podatek izhaja iz vloge upnika B. a. s. z dne 25. 4. 2022 (p. d. 698; točka 1.11).
⁶ Gre za konverzije terjatev v lastniške deleže, in sicer 14.777.192,20 EUR dne 19. 3. 2020 (priloga 95 k p. d. 303), 180.000,00 dne 20. 5. 2021 (priloga 96 k p. d. 303) in 10.000.000,00 EUR dne 26. 4. 2021 (priloga 97 k p. d. 303).
⁷ M. Kocbek, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, 1. knjiga, GV založba, str. 751.
⁸ B. Zabel, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, 2. knjiga, GV založba, str. 887.
⁹ Glej opombo 5. te obrazložitve.
¹⁰ Iz javno dostopnih podatkov AJPES izhaja, da znaša osnovni kapital družbe 45.697.210,54 € in je razdeljen na 1.879.800 kosovnih delnic, kar pomeni, da predstavlja 1.814.007 delnic 96,5%.
¹¹ Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora vsebovati seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za vsakega upnika vključuje: - identifikacijske podatke o upniku, - skupni znesek upnikovih terjatev po stanju na dan bilance stanja na zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave in - opis okoliščin za obstoj ovir za imenovanje takega upnika za člana upniškega odbora (3. točka prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP).
¹² Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora vsebovati tudi seznam podrejenih terjatev do dolžnika, če te obstajajo, s podatki iz prve in druge alineje 3. točke istega odstavka.
¹³ Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora vsebovati tudi seznam dolžnikovih ločitvenih upnikov, ki za vsakega ločitvenega upnika vključuje: - podatke iz prve in druge alineje 3. točke tega odstavka, - pravni temelj pridobitve ločitvene pravice, - opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, - in ocenjeno vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (vrednost zavarovanja).
¹⁴ Tako npr. sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (2. točka obrazložitve).