59. člen ZFPPIPP

V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.

Tako iz drugega odstavka 458. člena ZFPPIPP kot iz drugega odstavka 54. člena Uredbe izhaja, da obveščanje o začetku domačega stečajnega postopka obsega seznanitev znanih upnikov v tujini o začetku insolventnega postopka, o organu, ki je pristojen za sprejemanje prijav terjatev in o rokih ter posledicah zamude rokov. V primeru stečajnega postopka nad pravno osebo, kakršen je tudi obravnavani, je namen tega obvestila za znane upnike v tujini le preprečiti posledice, ki nastopijo s potekom roka za prijavo terjatev. V tovrstnih postopkih citirana določila o dolžnosti obveščanja tujih upnikov o insolventnih postopkih ne posegajo v določila o prekluzivnem roku za prijavo terjatev iz 59. člena ZFPPIPP in 55. člena Uredbe. Tako iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP kot šestega odstavka 55. člena Uredbe izhaja, da je v primeru stečajnega postopka nad pravno osebo začetek teka roka za prijavo terjatev vezan na objavo oklica o začetku stečajnega postopka. Uredba namreč veže začetek navedenega roka na prejem obvestila iz 54. člena zgolj v primeru, ko država članica v stečajnem postopku nad posameznikom, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, v register insolventn

Sodno varstvo v primeru stečajnega postopka nad dolžnikom za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka ali pa kasneje, če se poplačajo iz razdelitvene mase, je namreč zagotovljeno le v rokih, ki jih določa zakon, ta rok pa je upnik več kot zamudil. Kot že navedeno, stečajni postopek je generalna izvršba, kjer so pomembna načela enakega obravnavanja upnikov in ekonomičnost postopka.

V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZFPPIPP mora zahtevek za priznanje terjatve vsebovati v primeru, če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, zneske teh stroškov. V skladu s šestim odstavkom 60. člena ZFPPIPP pa v primeru, če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz 3. točke drugega odstavka tega člena, se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.

Ker tožeča stranka poleg glavnice in zamudnih obresti ni prijavila tudi terjatve za pravdne stroške, ki so ji nastali do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, ji je terjatev do tožene stranke v tem delu prenehala, s čimer je izgubila pravico do njenega uveljavljanja v sodnem postopku.

Glede na določila ZFPPIPP je torej po presoji sodišča druge stopnje za učinkovanje odstopne izjave s posledico razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe bistveno, da je bila odstopna izjava sopogodbeniku dana v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka oziroma od dneva, ko upravitelj prejme obvestilo upnika iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP in da stečajni upravitelj v istem obdobju pridobi soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice. Stališču tožnice, da bi morala biti izkazana vročitev izjave sopogodbeniku znotraj trimesečnega roka, ni slediti. Po presoji sodišča druge stopnje zadošča, da je odstopna izjava dana v trimesečnem roku iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP, kar mora v primeru spora dokazati odstopnik od pogodbe.

Šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP jasno in izrecno določa, da mora druga pogodbena stranka stečajnega dolžnika svojo terjatev za povrnitev škode iz petega odstavka (to je škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice) prijaviti v stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Rok za prijavo te terjatve je določen v petem odstavku 59. člena ZFPPIPP, in sicer mora upnik svojo terjatev za povrnitev škode prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odstopne pravice. Do razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice ni prišlo šele z vložitvijo tožbe v zadevi XI Pg 1143/2020 na vračilo kupnine, niti s pravnomočnostjo sodbe XI Pg 1143/2020. Tožba na vračilo kupnine v zadevi XI Pg 1143/2020 je bila samo posledica razveze pogodbe, kot je določena v drugem odstavku 111. člena OZ. Škoda je nastala že pred razvezo pogodbe, ko je imela toženka po navedbah tožnikov nepremičnino v posesti in naj bi jo s svojimi ravnanji razvrednotila, tožnika pa sta pravico za povrnitev škode pridobila z odstopom od pogodbe s strani stečajnega upravitelja toženke. Odškodn

Neposestna zastavna pravica, ki je bila ustanovljena s sklenitvijo sporazuma, sklenjenega v obliki notarskega zapisa pred začetkom stečajnega postopka nad zastaviteljem, ima v stečajnem postopku značilnost ločitvene pravice, ne glede na to, ali je bila vpisana v register neposestnih zastavnih pravic. V stečajnem postopku pa bi imel njen vpis v register neposestnih zastavnih pravic, pomen samo, če bi ZFPPIPP določal pravno fikcijo prijave ločitvene pravice, podobno kot tako pravno fikcijo ureja v 298.a členu za prijavo hipoteke oziroma maksimalne hipoteke. V konkretnem primeru ne gre za primer ločitvene pravice iz 281. člena ZFPPIPP in ne iz drugega odstavka 282. člena ZFPPIPP, ki je ločitvenemu upniku ne bi bilo treba prijaviti v stečajnem postopku, ker jo lahko uveljavi zunaj sodno. Razmerje neposestne zastavne pravice namreč preide v razmerje ročne zastave šele tedaj, ko je stvar izročena upniku in šele tedaj nastopi domneva, da je med strankama sklenjen dogovor o izvensodni prodaji zastavne pravice.

Pritožbeno stališče, da ima procesno legitimacijo vsak, ki v glavnem postopku zaradi insolventnosti zatrjuje terjatev do dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, je zmotno. Tistim upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, ZFPPIPP ne daje pravice, da zatrjevane terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.

Razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Objavljeni končni seznam preizkušenih terjatev in sklep stečajnega sodišča o preizkusu terjatev zajema terjatvi druge upnice. Ker se ne nanaša na terjatev, ki jo tožnica uveljavlja v tem delovnem sporu, ni bila podana pravna podlaga za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka.

Upnik je prijavil terjatev po preteku trimesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja, kot je določeno v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, zato si statusa upnika - stranke postopka osebnega stečaja ni pridobil že s samo prijavo terjatve. Naknadno prijavljena terjatev ni bila preizkušena, zato upnik ob vložitvi ugovora ni imel aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja v skladu z drugim odstavkom 397. člena ZFPPIPP, zato je določilo 385. člena ZFPPIPP glede procesne legitimacije strank uporabljivo tudi v postopku odpusta obveznosti.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je obveznost plačila sodne takse nastala že z vložitvijo tožbe. Nastala je, ko je bil sklep sodišča prve stopnje vročen toženki, kar pa je bilo po začetku stečajnega postopka zoper toženko in ne pred njim, da bi bila sploh relevantna ureditev prijave terjatev v stečajnem postopku.

Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, ta sicer res ne preneha, vendar slednje ne pomeni, da ima upnik, ki trdi, da ima izločitveno pravico kljub temu, da slednje v stečajnem postopku ni prijavil, upravičenje za podajanje predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem.

Upnik, ki je zamudil rok za prijavo terjatve v postopku osebnega stečaja (prim. 59. člen ZFPPIPP), pridobi položaj stranke le in šele: i) če je njegova terjatev priznana v postopku preizkusa terjatev – ko postane pravnomočen sklep o (poznejšem) preizkusu terjatev: ii) če je njegova terjatev prerekana in ne temelji na izvršilnem naslovu – ko postane pravnomočna sodba, s katero je ugodeno njegovemu zahtevku za ugotovitev obstoja te terjatve (primerjaj 1. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP); ter iii) če je njegova terjatev prerekana in temelji na izvršilnem naslovu (primerjaj 2. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP): (i) bodisi, ko poteče enomesečni rok za vložitev tožbe za ugotovitev njenega neobstoja, če tožba v tem roku ni vložena, (ii) bodisi, ko postane pravnomočna sodba, s katero je bila zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev njenega neobstoja. Terjatev pritožnice ne temelji na izvršilnem naslovu, niti o terjatvi še ni (pravnomočno) odločeno v pravdnem postopku.

Upnikova terjatev za povračilo stroškov, ki je verzijske narave, je nastala po začetku stečajnega postopka, prav tako tudi ne gre za katero od terjatev, za katere ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je prijavo terjatve upnika kot prepozno zavrglo.

Čeprav je podana predpostavka za opredelitev tožbe kot nasprotne, njeno ločeno obravnavanje na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne vpliva. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da bi zastaranje začelo teči hkrati z izpolnitvijo nasprotne stranke, do česar pa ni prišlo, zato zastaranje še ni pričelo teči. V obravnavanem primeru gre za položaj vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, saj tožeča stranka do začetka stečaja ni plačala celotne kupnine, toženi stranki pa do začetka stečaja nad tožnikom tudi nista izročili perfektne pogodbe - zemljiškoknjižnega dovolila oziroma notarsko overjene Prodajne pogodbe, sposobne za vpis lastninske pravice tožnika v zemljiško knjigo. Ob razvezi pogodbe je nepomembno, iz čigave sfere izvira razlog za razvezo oziroma povedano drugače, tudi če bi za razvezo pogodbe bila odgovorna tožeča stranka, navedeno dejstvo ni relevantno v okviru reparacijskega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka, ker je takšen zahtevek objektivna posledica razveze pogodbe.

Na podlagi 57. člena ZFPPIPP upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona (prvi odstavek). Če pa upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP). V tem primeru gre za singularno pravno nasledstvo (terjatve) in novi upnik vstopi v čevlje prejšnjega upnika tako, da se mu priznajo vsi učinki procesnih dejanj, ki jih je v postopku pravočasno opravil prejšnji upnik. Novi upnik pa ne more z učinkom za nazaj izvrševati zamujenih procesnih dejanj, t. j. dejanj, za izvršitev katerih je rok že potekel. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je družba A. d. o. o. kot novi upnik stečajnega dolžnika, ki je svojo terjatev do dolžnika odkupila od prejšnjega upnika, dokazala prenos in upraviteljico obvestila o prenosu najkasneje z dopisom z dne 3. 8. 2022, vsekakor pa po sklenitvi pogodbe o prenosu terjatve dne 28. 7. 2022. V času spre

Vendar se po presoji pritožbenega sodišča tako postavljen zahtevek glede vprašanja, ali gre za navadno ali prednostno terjatev, ne preizkuša v postopku preizkusa terjatev, ker so predmet preizkusa le terjatve (četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP) ter ločitvene in izločitve pravice (303. člen ZFPPIPP). Ali ima določena terjatev pravno naravo prednostne terjatve, je materialnopravno vprašanje, na katerega bo stečajno sodišče moralo odgovoriti ob razdelitvi splošne stečajne mase.

Roki v stečajnem postopku so prekluzivni, kar pomeni, da stranka, ki svoje pravice ne uveljavi v predpisanih zakonskih rokih, te pravice izgubi. Cilj omejitve iz tretjega odstavka 63. člena v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je v zasledovanju učinkovitosti stečajnega postopka in sodnega varstva upnikov. Tak cilj je po prepričanju pritožbenega sodišča vsebinsko povezan z varstvom upnikove človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zlasti v njenem vidiku sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zato je tudi ustavno dopusten. Če je upnik prijavil svojo terjatev, se je upraviteljica o njej v okviru osnovnega seznama preizkušenih terjatev morala izreči. Poleg tega upraviteljica tudi nima možnosti, da bi prijavljeno terjatev kar izločila iz preizkusa, saj predstavlja prijava terjatve zahtevek upnika za plačilo njegove terjatve v stečajnem postopku. Upnik ne trdi, da je njegova terjatev prenehala na podlagi pobota, temveč prav nasprotno, da njegova terjatev še vedno obstoji (zato jo je tudi prijavil v tem postopku osebnega stečaja). Ker pa v stečajnem postopku ni mogoče odločati o obstoju ali neobstoju terjatve, temveč je temu namenjen pravd

ZFPPIPP v primeru vložitve tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika napotuje na prijavo pogojne terjatve v stečajnem postopku, nikjer pa ni predvidena tudi prijava (pogojne) ločitvene pravice, kar je tudi edino logično. Če namreč upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ne bo uspela, se pogoj iz prijave terjatve ne bo izpolnil, vsled česar bo pogojna prijava brez učinka. Če pa bo stečajna upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika uspela, bo v skladu s tretjim odstavkom 278. člena ZFPPIPP zaradi izpodbitega pravnega dejanja terjatev upnika znova nastala in se plačala iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, če je pravočasno prijavljena. Glede na tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP upnik v primeru neuspeha v postopku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika v nobenem primeru ne bo poplačan iz posebne razdelitvene mase, pač pa iz splošne razdelitvene mase.