221.p člen ZFPPIPP
(posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)
(1)Za naslednje terjatve velja, da so prijavljene v postopku prisilne poravnave:
1.vse navadne terjatve, navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu,
2.vse podrejene terjatve, navedene v seznamu iz 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu,
3.vse zavarovane terjatve, navedene v seznamu iz 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu.
(2)Upravitelj mora v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti terjatve iz prvega odstavka tega člena, tudi če jih upnik ni prijavil v roku za prijavo terjatev iz prvega odstavka 59. člena tega zakona.
(3)Če je postopek prisilne poravnave začet na predlog dolžnika, veljajo ta posebna pravila:
1.oklic o začetku postopka prisilne poravnave mora poleg podatkov iz drugega odstavka 155. člena tega zakona vsebovati tudi pouk upnikom, katere terjatve veljajo za prijavljene v postopku prisilne poravnave po prvem odstavku tega člena;
2.upravitelj mora ne glede na prvi in drugi odstavek 61. člena tega zakona predložiti osnovni seznam preizkušenih terjatev v roku 15 dni.
(4)Če je postopek prisilne poravnave začet na podlagi upniškega predloga, veljajo ta posebna pravila:
1.z izdajo sklepa o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, iz desetega odstavka 221.k člena tega zakona velja, da so v postopku prisilne poravnave pravočasno prijavljene terjatve iz prvega odstavka tega člena, navedene v seznamih, ki so vključeni v poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona, priloženo temu naknadnemu predlogu prisilne poravnave;
2.ne glede na prvi in drugi odstavek 61. člena tega zakona mora upravitelj predložiti osnovni seznam preizkušenih terjatev v roku 15 dni po objavi sklepa iz 1. točke tega odstavka.
(5)Če začne rok za prijavo navadnih poslovnih terjatev po enajstem odstavku 221.m člena tega zakona teči od objave oklica iz desetega odstavka 221.m člena tega zakona ali če začne rok za prijavo zavarovanih terjatev po sedmem odstavku 221.n člena tega zakona teči z objavo posebnega oklica zavarovanim upnikom, se za preizkus teh terjatev smiselno uporablja 71. člen tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po poteku roka za prijavo teh terjatev izdelati dodatni osnovni seznam.
(6)Če je predmet prisilne poravnave prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena tega zakona, morajo seznami preizkušenih terjatev poleg podatkov, ki jih morajo vsebovati v skladu s četrtim odstavkom 61. člena, prvim odstavkom 65. člena oziroma drugim odstavkom 70. člena tega zakona, o zavarovanih terjatvah vsebovati tudi te podatke:
1.opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice,
2.če je skupna višina zavarovane terjatve večja od vrednosti zavarovanja, tudi navedbo, da se terjatev obravnava:
- kot zavarovani del te terjatve do višine vrednosti zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,
- morebitni višji znesek terjatve iz prve alineje te točke pa kot nezavarovani del te terjatve,
3.če je premoženje predmet več ločitvenih pravic in ob upoštevanju vrednosti zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona to premoženje ne zadošča za prednostno poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim redom: pri vsaki taki terjatvi tudi navedbo, da se obravnava kot nezavarovana, navadna terjatev, razen če je zavarovana tudi z ločitveno pravico na drugem premoženju, ki ob upoštevanju vrednost zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona zadošča za njeno poplačilo.
- VSL Sklep I Ip 606/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000 z dne 11. 4. 2023 sicer ni navedeno, ali in katere ločitvene pravice prenehajo. Vendar ZFPPIPP v šestem odstavku 221.t člena izrecno določa, da sodišče odločitev o tem, katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve terjatvi - novo zavarovano terjatev in novo navadno terjatev in katere ločitvene pravice prenehajo, oblikuje tako, da navede seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava iz desetega odstavka tega člena. Določba desetega odstavka 221.t člena ZFPPIPP pa predpisuje, kaj mora vsebovati seznam ločitvenih pravic, ki ga pripravi upravitelj prisilne poravnave. Ugotovitve je sodišče sprejelo v celoti na podlagi jezikovne razlage sklepa o potrditvi prisilne poravnave v zvezi z relevantnima seznamoma, na podlagi zaznavanja jezikovnih znakov. Kar se tiče višine terjatve v tem izvršilnem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti poznati podatek, za terjatev v kakšni višini je v teku izvršilni postopek. Sprejemljivost zgolj jezikovne razlage ne pomeni, da sodišče njenega izreka v zvezi s seznamoma ne sme niti prebrati in z vpogledom v znesek, za katerega vodi izvršbo, ugotoviti, da je prav tak znesek te
- VSL Sklep Cst 272/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Osrednje procesno dejanje v postopku prisilne poravnave je glasovanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave. Procesno legitimacijo glasovati o tem imajo upniki samo glede tistih terjatev, ki so bodisi priznane bodisi verjetno izkazane (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP). Zato mora v postopku prisilne poravnave sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odločiti tudi o tem, katere (prerekane) terjatve so verjetno izkazane (3. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Če je bila terjatev v postopku prisilne poravnave prijavljena, ni pa ugotovljena, sklep o potrditvi prisilne poravnave ni izvršilni naslov za takšno terjatev. Položaj takega upnika je izenačen s položajem upnika, ki ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave. Pri tem posebnega položaja nimajo upniki, katerih terjatve so bile prerekane, a je sodišče na podlagi 3. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP s sklepom o preizkusu terjatev odločilo, da so verjetno izkazane. Za tako situacijo gre tudi v obravnavanem primeru, saj je terjatev upnika prerekal drug upnik. Ugotovitev, da je terjatev verjetno izkazana ima za posledico le pridobitev glasovalnih pravic takega upnika v postopku prisilne poravnave (prvi odstavek
- VSL sklep Cst 575/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko prestrukturiranje zajema tudi zavarovane terjatve, vendar pa brez soglasja upnikov takšnih terjatev ni mogoče prestrukturirati.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 6. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Ip 606/2025Višje sodišče v Ljubljani · 6. 6. 2025
V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000 z dne 11. 4. 2023 sicer ni navedeno, ali in katere ločitvene pravice prenehajo. Vendar ZFPPIPP v šestem odstavku 221.t člena izrecno določa, da sodišče odločitev o tem, katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve terjatvi - novo zavarovano terjatev in novo navadno terjatev in katere ločitvene pravice prenehajo, oblikuje tako, da navede seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava iz desetega odstavka tega člena. Določba desetega odstavka 221.t člena ZFPPIPP pa predpisuje, kaj mora vsebovati seznam ločitvenih pravic, ki ga pripravi upravitelj prisilne poravnave. Ugotovitve je sodišče sprejelo v celoti na podlagi jezikovne razlage sklepa o potrditvi prisilne poravnave v zvezi z relevantnima seznamoma, na podlagi zaznavanja jezikovnih znakov. Kar se tiče višine terjatve v tem izvršilnem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti poznati podatek, za terjatev v kakšni višini je v teku izvršilni postopek. Sprejemljivost zgolj jezikovne razlage ne pomeni, da sodišče njenega izreka v zvezi s seznamoma ne sme niti prebrati in z vpogledom v znesek, za katerega vodi izvršbo, ugotoviti, da je prav tak znesek te
- VSL Sklep Cst 272/2022Višje sodišče v Ljubljani · 29. 9. 2022
Osrednje procesno dejanje v postopku prisilne poravnave je glasovanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave. Procesno legitimacijo glasovati o tem imajo upniki samo glede tistih terjatev, ki so bodisi priznane bodisi verjetno izkazane (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP). Zato mora v postopku prisilne poravnave sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odločiti tudi o tem, katere (prerekane) terjatve so verjetno izkazane (3. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Če je bila terjatev v postopku prisilne poravnave prijavljena, ni pa ugotovljena, sklep o potrditvi prisilne poravnave ni izvršilni naslov za takšno terjatev. Položaj takega upnika je izenačen s položajem upnika, ki ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave. Pri tem posebnega položaja nimajo upniki, katerih terjatve so bile prerekane, a je sodišče na podlagi 3. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP s sklepom o preizkusu terjatev odločilo, da so verjetno izkazane. Za tako situacijo gre tudi v obravnavanem primeru, saj je terjatev upnika prerekal drug upnik. Ugotovitev, da je terjatev verjetno izkazana ima za posledico le pridobitev glasovalnih pravic takega upnika v postopku prisilne poravnave (prvi odstavek
- VSL sklep Cst 575/2014Višje sodišče v Ljubljani · 18. 12. 2014
V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko prestrukturiranje zajema tudi zavarovane terjatve, vendar pa brez soglasja upnikov takšnih terjatev ni mogoče prestrukturirati.