Zakon o menici (ZM)

Trasirana menica obsega: 1)     označbo, da je menica napisano v samem besedilu listine v jeziku, v katerem je menica sestavljena; 2)     nepogojno nakazilo, naj se plača določena vsota denarja; 3)     ime tistega, ki naj plača (trasat); 4)     navedbo dospelosti; 5)     kraj, kjer je treba plačati; 6)     ime tistega, kateremu ali po čigar odredbi je treba plačati (remitent); 7)     navedbo dneva in kraja izdaje menice; 8)     podpis tistega, ki je izdal menico (trasant).

Listina, v kateri ne bi bilo katere koli izmed sestavin, naštetih v prednjem členu, se ne šteje za trasirano menico. Od tega so izvzeti primeri, ki so določeni v naslednjih odstavkih. Trasirana menica, v kateri ni navedena dospelost, se šteje za menico na vpogled. Če ni posebne navedbe, se šteje kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena, za plačilni kraj in obenem za trasatovo prebivališče. Trasirana menica, na kateri ni naveden kraj izdaje, se šteje za izdano v kraju, ki je naveden poleg trasantovega podpisa.

Trasirana menica se lahko glasi po odredbi trasanta samega. Izda (trasira) se lahko tudi na trasanta. Izda (trasira) se lahko na račun tretje osebe.

Trasirana menica je lahko plačljiva pri tretji osebi, bodisi v trasatovem prebivališču, bodisi v drugem kraju (domicilirana trasirana menica).

V trasirani menici, plačljivi ob vpogledu ali na določen čas po vpogledu, sme trasant odrediti, da se vsota, navedena v njej, obrestuje. V vsaki drugi menici se šteje ta odreditev obresti za nezapisano. Obrestno mero je treba v menici navesti; če se to ne stori, se šteje, kakor da odredba o obrestih ni napisana. Obresti teko od dne izdaje menice, če ni navedeno kaj drugega.

Če je napisana menična vsota s črkami in številkami, in sicer različno, velja vsota, zapisana s črkami. Če je napisana menična vsota večkrat s črkami ali večkrat s številkami, velja najmanjša vsota.

Čeprav so na menici podpisi oseb, ki so nesposobne, da se menično zavezujejo, ali lažni podpisi, ali podpisi izmišljenih oseb, ali podpisi, ki iz katerega koli drugega razloga ne zavezujejo oseb, ki so podpisale menico, ali ki je v njihovem imenu menica podpisana, to ne vpliva na zavezo ostalih podpisnikov.

Kdor se podpiše na menico kot zastopnik drugega, čeprav za to ni bil pooblaščen, je po njej osebno zavezan, če pa je plačal, ima iste pravice, kot bi jih imela dozdevno zastopana oseba. Prav to velja tudi za zastopnika, ki je prekoračil svoje pooblastilo.

Trasant je odgovoren za akcept in plačilo menice. Odgovornosti za akcept se lahko oprosti. Nasprotno pa se šteje vsaka odredba, s katero bi se hotel oprostiti odgovornosti za plačilo, za nezapisano.

Vsaka menica se lahko prenese z indosamentom, tudi če ni izrečno trasirana po odredbi. Če zapiše trasant v menici besede »ne po odredbi« ali drug izraz, ki pomeni isto, se menica prenese lahko samo v obliki in z učinkom navadnega odstopa (cesije). Menica se lahko indosira tudi trasatu samemu, najsi jo je akceptiral ali ne, trasantu ali kateremu koli drugemu zavezancu. Te osebe jo lahko dalje indosirajo.

Indosament mora biti nepogojen. Vsak pogoj, ki bi bil postavljen, se šteje za nezapisanega. Delni indosament je ničen. Indosament na prinosilca velja za indosament in blanko.

Indosament se mora napisati na menico ali na list, ki je zvezan z njo (alonž), indosant ga mora podpisati. Ni treba, da navaja indosament koristnika, lahko pa sestoji tudi iz samega podpisa indosanta (indosament in blanko). V tem zadnjem primeru mora biti indosament, da je veljaven, napisan na hrbtu menice ali na alonži.

Z indosamentom se prenašajo vse pravice, ki izvirajo iz menice. Če indosament ni izpolnjen (blanko), sme imetnik menice: 1)     izpolniti indosament in blanko bodisi s svojim imenom, bodisi z imenom druge osebe; 2)     menico dalje indosirati blanko ali na ime druge osebe; 3)     kar predati menico tretji osebi, ne da bi izpolnil indosament in blanko in ne da bi postavil nov indosament.

Indosant je odgovoren za akcept in plačilo menice, razen če ni v indosamentu odrejeno drugače. Prepovedati sme, da se menica dalje indosira; v tem primeru ni odgovoren osebam, ki se jim menica pozneje indosira.

Kdor ima menico v rokah, se šteje za njenega zakonitega imetnika, če dokaže svojo pravico z nepretrgano vrsto indosamentov. To velja tudi, če je poslednji indosament in blanko (tretji odstavek 11. člena tega zakona). Kolikor zadeva to dokazovanje, se štejejo prečrtani indosamenti, kakor da jih ni. Če pride za indosamentom in blanko drug indosament, se šteje, da je pridobil podpisnik tega drugega indosamenta menico z indosamentom in blanko. Če je komu po kakršnem koli dogodku prešla menica, jo mora tisti, ki jo ima in ki je svojo pravico dokazal, kakor je predpisano v prejšnjem odstavku, izročiti samo, če jo je pridobil nepošteno ali pa je, ko jo je pridobil, ravnal z veliko malomarnostjo.

Osebe, od katerih se zahteva, da izpolnijo svoje zaveze iz menice, ne morejo uveljaviti zoper njenega imetnika ugovorov, ki so utemeljeni v njihovih osebnih razmerjih s trasantom ali s kakšnim prejšnjim imetnikom menice, razen če ni sedanji imetnik menice ravnal, ko jo je pridobil, zavestno v dolžnikovo škodo. Če se menica, ki je bila ob času izdaje nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal z veliko malomarnostjo.

Če ima indosament pripombo »vrednost za izterjavo«, »za inkaso«, »kot pooblastilo« ali kakršno koli drugo pripombo, ki pomeni naročilo, lahko imetnik menice izvaja vse pravice, ki izvirajo iz nje, indosirati pa sme menico le kot prenos pooblastila. Menični zavezanci smejo uveljaviti v takem primeru zoper imetnika menice samo tiste ugovore, ki se smejo uveljaviti zoper indosanta. Naročilo, ki se sestoji v indosamentu iz prvega odstavka tega člena (indosament - pooblastilo), ne ugasne zaradi smrti tistega, ki je nalog dal, niti ne, če nastopi njegova opravilna nesposobnost.

Če je v indosamentu pripomba »vrednost za varnost«, »vrednost za zastavo« ali kakršna koli druga pripomba, ki pomeni zastavitev, sme izvajati imetnik menice, vse pravice, ki izvirajo iz menice, vendar sme menico indosirati samo kot prenos pooblastila. Menični zavezanci ne morejo uveljaviti v takem primeru zoper imetnika menice ugovorov, ki so utemeljeni v njihovih osebnih razmerjih z indosantom, razen če ni ravnal imetnik, ko je pridobil menico, zavestno v dolžnikovo škodo.

Indosament, napisan po dospelosti, ima isti učinek kakor indosament pred dospelostjo. Vendar pa ima indosament, postavljen po protestu zaradi neplačila ali po preteku roka, določenega za napravo tega protesta, samo učinek navadnega odstopa. Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da je bil nedatirani indosament postavljen pred pretekom roka, določenega za napravo protesta.

Imetnik trasirane menice, pa tudi tisti, ki jo samo ima v rokah, jo sme predložiti trasatu prav do dospelosti zaradi akceptiranja v njegovem prebivališču.

V vsaki trasirani menici lahko trasant odredi, da se mora predložiti zaradi akceptiranja, in za to navede rok ali pa ga ne navede. Trasant lahko tudi prepove predložitev menice v akceptiranje, razen če ni to trasirana menica, plačljiva pri tretji osebi ali v drugem kraju, kakor v kraju, v katerem prebiva trasat, ali če ni trasirana menica na določen čas po vpogledu. Trasant lahko prav tako odredi, da se menica ne sme predložiti zaradi akceptiranja pred določenim časom. Tudi vsak indosant lahko odredi, da se mora trasirana menica predložiti zaradi akceptiranja, ter določi za to rok ali ne, razen če ni trasant v njej prepovedal predložitev zaradi akceptiranja.

Menica, trasirana na določen čas po vpogledu, se mora predložiti zaradi akceptiranja v enem letu od dneva izdaje. Trasant lahko ta rok skrajša ali pa odredi daljšega. Te roke smejo indosanti skrajšati.

Trasat lahko zahteva, da se mu predloži menica še enkrat naslednji dan po prvi predložitvi zaradi akceptiranja. Na to, da se tej zahtevi ni ugodilo, se smejo sklicevati prizadete osebe samo, če je ta zahteva zapisana v protestu. Imetnik ni dolžan, pustiti menico, predloženo zaradi akceptiranja, v trasatovih rokah.

Akcept se piše na samo menico. Izraža se z besedo »priznam«, »sprejeta« ali z drugo besedo, ki pomeni isto; akcept podpiše trasat. Tudi sam trasatov podpis na licu menice velja za akcept. Če je trasirana menica plačljiva na določen čas po vpogledu ali če jo je treba predložiti na podlagi posebne odredbe zaradi akceptiranja v določenem roku, mora biti akcept datiran z dnem, ko se je dal, razen če imetnik menice ne zahteva, da se datira z dnem, ko je menico predložil zaradi akceptiranja. Če se akcept ne datira, mora dati imetnik menice, da obdrži svoje regresne pravice zoper indosante in trasanta, to opustitev ugotoviti s pravočasno napravljenim protestom.

Akcept mora biti nepogojen, vendar ga sme trasat omejiti na del menične vsote. Vsaka druga oddaljitev od meničnih sestavin, obsežena v akceptu, je enaka odklonitvi akcepta. Vendar je akceptant zavezan po vsebini svojega akcepta.

Če ni navedel trasant v menici kot plačilni kraj kraja trasatovega prebivališča, ampak drugi kraj, ne da bi bil imenoval osebo, ki naj plača (domiciliat), sme navesti trasat to osebo ob akceptu. Če se to ne stori, se šteje, da se je akceptant zavezal, sam plačati v plačilnem kraju. Če je menica plačljiva v trasatovem prebivališču, lahko navede trasat v akceptu naslov v tem kraju, kjer naj se plača (plačilno mesto).

S akceptom se trasat zaveže, plačati menico ob dospelosti. Če se menica ne plača, je imetnik, najsi bi bil to trasant sam, na podlagi menice upravičen za neposredno tožbo zoper akceptanta za vse, kar se sme zahtevati po 47. in 48. členu tega zakona.

Šteje se, da je trasat odklonil akceptiranje menice, če je že napisan akcept prečrtal, preden je menico vrnil. Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da je bil akcept prečrtan, preden je bila menica vrnjena. Vendar pa je trasat, če je pismeno obvestil imetnika menice ali kakega podpisnika o tem, da je menico akceptiral, proti njim zavezan po vsebini danega akcepta.

Plačilo menice se da zavarovati za vso menično vsoto ali za določen njen del z avalom (menično poroštvo). To zavarovanje da lahko tretja oseba, pa tudi oseba, ki je menico že podpisala.

Aval se daje na menici ali na alonži; podpiše ga avalist. Aval se izraža z besedama »per aval«, »kot porok« ali s katerim koli drugim izrazom, ki pomeni isto. Za aval zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis. Iz avala mora biti razvidno, za koga je dan. Če to ni razvidno, velja, da je dan za trasanta.

Avalist je odgovoren prav tako, kakor tisti, za katerega je porok. Njegova zaveza velja tudi, če je zaveza, za katero je porok, nična iz katerega koli drugega razloga razen zaradi formalne pomanjkljivosti. Če plača menico, pridobi avalist pravice iz menice zoper tistega, za katerega je bil porok, kakor tudi zoper tiste, ki so temu po menici odgovorni (regresna pravica).

Menica se lahko izda: na vpogled, na določen čas po vpogledu, na določen čas po dnevu izdaje, na določen dan. Nične so menice, v katerih je dospelost drugače določena, kakor tudi menice z več dospelostmi.

Menica po vpogledu je plačljiva, kakor hitro se predloži. Predložiti jo je treba v plačilo v enem letu od dne izdaje. Trasant sme ta rok skrajšati ali odrediti daljšega. Te roke smejo indosanti skrajšati. Trasant sme odrediti, da po vpogledu plačljiva menica ne sme biti predložena v plačilo pred določenim časom. V takem primeru začne teči rok za predložitev šele od tega časa.

Dospelost menice na določen čas po vpogledu se izračuna po dnevu akcepta ali po dnevu protesta. Če protest ni napravljen, se šteje glede akceptanta, da je postavljen nedatirani akcept zadnji dan roka, določenega za predložitev zaradi akceptiranja.

Menica, ki se glasi na en mesec ali na več mesecev po dnevu izdaje ali po dnevu vpogleda, dospe na ustrezni dan tistega meseca, v katerem se mora plačati. Če v tem mesecu ni ustreznega dneva, dospe menica zadnji dan tega meseca. Če se glasi menica na en mesec ali na več celih mesecev in na pol meseca od dneva izdaje ali po vpogledu, se računajo najprej celi meseci. Če je dospelost odrejena na začetek, na polovico (sredi januarja, sredi februarja itd.), ali na konec meseca, je treba razumeti s tem izrazom prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca. Izraza »8 dni« ali »15 dni« ne pomenita enega ali dveh tednov, ampak celih 8 ali 15 dni. Izraz »pol meseca« pomeni 15 dni.

Če je menica plačljiva na določen dan v takem kraju, kjer ne velja isti koledar, ki velja v kraju izdaje, se šteje, da je dan dospelosti odrejen po koledarju, ki velja v plačilnem kraju. Če se trasira menica, plačljiva na določen čas od dneva izdaje, med dvema krajema, katerih koledarja sta različna, se preračuna dan izdaje na dan, ki mu ustreza v koledarju plačilnega kraja, in potem se določi dospelost. Roki za predložitev menic se računajo po predpisih prejšnjega odstavka. Ti predpisi se ne uporabljajo, če je razvidno iz kake posebne odredbe v menici ali iz bistvenih sestavin menice, da se je nameravalo kaj drugega.

Menica, plačljiva na določen dan ali na določen čas po dnevu izdaje ali po dnevu vpogleda, se mora predložiti v plačilo ali na sam plačilni dan ali pa na enega od dveh delavnikov, ki prideta takoj za njim. Če se predloži menica kakemu zavodu za obračunavanje, se šteje za predloženo v plačilo.

Ko trasat plača menico, sme zahtevati od imetnika, naj mu jo izroči s potrdilom na njej, da je plačana. Imetnik menice ne sme odkloniti delnega plačila. Ob delnem plačilu sme trasat zahtevati, da se to plačilo zaznamuje na menici in da se mu izda o njem pobotnica.

Imetnik menice se ne more prisiliti, da sprejme plačilo pred dospelostjo menice. Če plača trasat menico pred dospelostjo, jo plača na svojo lastno nevarnost in škodo. Kdor plača menico ob dospelosti, je veljavno prost zaveze, razen če ni pri tem na njegovi strani zlega namena ali velike malomarnosti. Preizkusiti mora, ali je vrsta indosamentov pravilna, ne pa tudi, ali so podpisi indosantov pristni.

Če je plačljiva menica v denarju, ki v plačilnem kraju ni v tečaju, se sme plačati menična vsota z denarjem, ki je tu v tečaju, in sicer po vrednosti, ki jo ima na dan dospelosti. Če je dolžnik v zamudi, sme imetnik menice izbirati in zahtevati, da se menična vsota izplača z domačim denarjem po tečaju, ki velja na dan dospelosti ali na plačilni dan. Vrednost tujega denarja se določi po običajih, ki veljajo v plačilnem kraju. Vendar pa trasant lahko odredi, da se obračuna vsota, ki jo je treba plačati, po tečaju, odrejenem v menici. Ti predpisi se ne uporabljajo, če je trasant odredil, da se mora plačati prav v denarju, navedenem v menici (odredba efektivnega plačila v tujem denarju). Predpisi drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z veljavnimi valutnimi in deviznimi predpisi. Če je navedena menična vsota v denarju, ki ima isto ime, vendar pa različno vrednost v državi, kjer je bila menica izdana, in v tisti kjer naj se plača, se šteje, da je mišljen denar plačilnega kraja.

Če se ne predloži menica v plačilo v roku, ki je določen v 37. členu tega zakona, sme položiti vsak dolžnik menično vsoto pri rednem sodišču prve stopnje plačilnega kraja, če tega ni, pa pri pristojnem upravnem organu občinske skupščine, ob stroških in na nevarnost in škodo imetnika menice.

Imetnik menice ima regres zoper indosante, trasanta in ostale zavezance: ob dospelosti: če menica ni plačana v celoti ali deloma; in pred dospelostjo: 1)     če je bil akcept popolnoma ali deloma odklonjen; 2)     če je pred akceptom ali po akceptu uveden stečaj oziroma prisilna likvidacija nad premoženjem trasata ali če trasat ustavi plačila, najsi ta ustavitev ni ugotovljena s sodno odločbo; ali če je ostala izvršba nad njegovim premoženjem brezuspešna; 3)     če je uveden stečaj oziroma prisilna likvidacija nad premoženjem trasanta menice, ki se ne sme predložiti zaradi akceptiranja.

Delna ali popolna odklonitev akcepta, kakor tudi delna ali popolna odklonitev plačila se mora ugotoviti z javno listino (protest zaradi neakceptiranja ali zaradi neplačila). Protest zaradi neakceptiranja je treba napraviti v rokih, odrejenih za predložitev zaradi akceptiranja. Če je bila v primeru, določenem v prvem odstavku 23. člena tega zakona, predložena menica prvikrat zadnji dan roka, se lahko napravi protest tudi še prihodnji dan. Protest zaradi neplačila menice, plačljive na določen dan ali na določen čas po dnevu izdaje ali po vpogledu, se mora napraviti na enega od dveh delavnikov, ki prideta takoj za plačilnim dnem menice. Če gre za menico, plačljivo po vpogledu, se mora napraviti protest po predpisih prednjega odstavka, ki veljajo za napravo protesta zaradi neakceptiranja. Če se napravi protest zaradi neakceptiranja, ni treba predlagati menice v plačilo, niti ne napraviti protesta zaradi neplačila. Če trasat pred akceptiranjem ali po akceptiranju ustavi plačila ali če je ostala izvršba nad njegovim premoženjem brezuspešna, ima imetnik menice regres šele, ko predloži trasatu menico v plačilo in ko napravi protest. Če je pred akceptiranjem ali po akceptiranju uveden stečaj oziroma prisilna likvidacija nad trasatovim premoženjem, kakor tudi, če je uveden stečaj nad premoženjem trasanta menice, ki se ne sme predložiti zaradi akceptiranja, ima imetnik menice regres, ko predloži sodno odločbo o uvedbi stečaja.

O odklonitvi akcepta ali plačila mora obvestiti imetnik menice svojega indosanta in trasanta v štirih delavnikih po dnevu protesta ali po dnevu, ko se je menica predložila, če je v njej odredba »brez stroškov«. Če je protest nadomeščen po predpisu 77. člena tega zakona, se računa rok od dneva, ko se je vpisala izjava o odklonitvi v protestni register. Vsak indosant mora v dveh delavnikih po dnevu prejetega obvestila sporočiti to obvestilo indosantu, ki je pred njim, ter navesti imena in naslove tistih, ki so dali prejšnja obvestila, in tako dalje po vrsti prav do trasanta. Če se po prejšnjih odstavkih daje obvestilo kakemu podpisniku menice, se mora poslati v roku, ki velja za tega podpisnika, prav takšno obvestilo tudi njegovemu avalistu. Če kateri od indosantov ni navedel svojega naslova, ali pa ga je navedel nečitljivo, zadostuje, da se pošlje obvestilo indosantu, ki je pred njim. Obvestilo se da lahko v kakršni koli obliki, pa tudi kar z vrnitvijo menice. Kdor daje obvestilo, mora dokazati, da je storil to v predpisanem roku. Šteje se, da je pravočasno tudi, če je pismo, s katerim se daje obvestilo, oddano na pošto v predpisanem roku. Kdor ne da obvestila v zgoraj določenem roku, ne izgubi zaradi tega svojih meničnih pravic, vendar pa je odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi njegove opustitve, do višine menične vsote.

Trasant, indosant ali avalist lahko z odredbo »brez stroškov«, »brez protesta« ali s kakršno koli drugo ustrezno odredbo, napisano in podpisano na menici, oprosti njenega imetnika dolžnosti, napraviti zaradi izvajanja regresa protest zaradi neakceptiranja ali neplačila. Ta odredba ne oprosti imetnika menice niti tega, da mora predložiti menico v predpisanih rokih, niti tega, da mora pravočasno dati obvestilo. Prekoračenje rokov mora dokazati tisti, ki uveljavlja to zoper imetnika menice. Odredba, ki jo je napisal trasant, učinkuje proti vsem podpisnikom; če jo je napisal indosant ali avalist, učinkuje samo proti tistemu, ki jo je napisal. Če napravi imetnik menice v nasprotju z odredbo, ki jo je napisal trasant, protest, trpi sam protestne stroške. Če izvira odredba od indosanta ali avalista, se stroški protesta, če se napravi, lahko izterjajo od vseh podpisnikov.

Vsi tisti, ki so menico trasirali, akceptirali, indosirali ali avalirali, so odgovorni imetniku menice solidarno. Imetnik menice ima pravico, postopati zoper vse te osebe posamezno ali zoper več izmed njih ali zoper vse skupaj; pri tem pa ni dolžan držati se reda, po katerem so se zavezali. Isto pravico ima vsak podpisnik menice, ki jo je izkupil. Uveljavljanje zahteve zoper enega zavezanca ne brani, da se ne bi postopalo zoper ostale, najsi pridejo za tistim, zoper katerega se je postopalo najprej.

Imetnik menice lahko zahteva od tistega, zoper katerega izvaja regres: 1)     znesek, za katerega menica ni bila akceptirana ali plačana, kakor tudi obresti, če so bile v menici odrejene; 2)     zamudne obresti, obračunane v skladu z zveznim zakonom, ki ureja višino obrestne mere zamudnih obresti; 3)     stroške protesta, poslanih obvestil in prav tako ostale stroške. Če se zahteva regres pred dospelostjo, se odbije od menične vsote eskont po meri, ki jo določi Narodna banka Jugoslavije, kakršna velja na dan regresa.

Kdor je menico izkupil, lahko zahteva od tistih, ki so njemu odgovorni: 1)     ves znesek, ki ga je sam plačal, 2)     od tega zneska obresti v višini eskontne mere, ki jo mesečno določa Narodna banka Jugoslavije, računano od dneva, ko je bil izkupljeni znesek menice izplačan; 3)     stroške, ki jih je imel.

Vsak zavezanec, zoper katerega se izvaja ali zoper katerega se lahko izvaja regres, je upravičen zahtevati, ko plača regresno vsoto, da se mu izroči menica obenem s protestom in računom, na katerem je potrjeno plačilo. Vsak indosant, ki je menico izkupil, lahko prečrta svoj indosament ali indosamente indosantov, ki so za njim.

Če se vrši regres zaradi delnega akcepta, sme zahtevati tisti, ki je plačal del vsote, za katerega menica ni bila akceptirana, da se to plačilo zaznamuje na menici in da se mu izda o tem pobotnica. Razen tega mu mora izdati imetnik menice prepis menice s svojim potrdilom, da se ujema z izvirnikom, kakor tudi proteste zaradi nadaljnjega regresa.

Vsakdo, ki ima pravico regresa, si sme iskati, če ni dogovorjeno nasprotno, poplačila z novo menico, trasirano na vpogled na eno izmed oseb, ki so njemu odgovorne, in plačljivo v prebivališču te osebe (povratna menica). Povratna menica obsega poleg zneskov, navedenih v 47. in 48. členu tega zakona, še mešetarino in takso za povratno menico. Če trasira povratno menico imetnik, se določi menična vsota po tečaju, ki ga ima menica po vpogledu, trasirana iz izplačilnega kraja prvotne menice na prebivališče zavezanca, na katerega se trasira. Če trasira povratno menico indosant, se določi menična vsota po tečaju, ki ga ima menica na vpogled, trasirana iz prebivališča trasanta povratne menice na zavezančevo prebivališče.

S pretekom rokov: za predložitev menice na vpogled ali na določen čas po vpogledu, za napravo protesta zaradi neakceptiranja ali zaradi neplačila, za predložitev menice, ki ima odredbo »brez stroškov«, v plačilo, izgubi imetnik menice svoje pravice zoper indosante, zoper trasanta in zoper ostale zavezance, izvzemši akceptanta. Če se ne predloži menica v akceptiranje v roku, ki ga je odredil trasant, izgubi imetnik menice regresno pravico tako zaradi neplačila kakor zaradi neakceptiranja, razen če ne izhaja iz vsebine odredbe, da se je hotel trasant samo oprostiti odgovornosti za akcept. Če je rok za predložitev odrejen v kakem indosamentu, se lahko s tem okoristi samo indosant, ki je napisal indosament.

Če se menica ne more predložiti v določenih rokih ali protest ne napraviti zaradi nepremagljive ovire (zakoniti predpisi kake države ali kak drug primer višje sile), se ti roki podaljšajo. Imetnik menice mora o primeru višje sile nemudoma obvestiti svojega indosanta in to obvestilo zaznamovati na menici ali na alonži z datumom in svojim podpisom; za ostale veljajo predpisi 44. člena tega zakona. Ko višja sila odpade, mora imetnik menico nemudoma predložiti zaradi akceptiranja ali zaradi plačila in napraviti, če je treba, protest. Če traja višja sila več kakor 30 dni po dospelosti, za regres ni treba menice ne predložiti ne protestirati. Pri menici na vpogled in na določen čas po vpogledu teče 30 dnevni rok od dne, ko je imetnik menice obvestil svojega indosanta o višji sili, pa čeprav je storil to pred potekom rokov za predložitev, pri menicah na določen čas po vpogledu se 30 dnevni rok podaljša za ta čas po vpogledu, naveden v menici. Za primer višje sile se ne štejejo tiste ovire, ki so zgolj osebne za imetnika menice ali za tistega, ki mu je imetnik menice zaupal predložitev menice ali napravo protesta.

Trasant, indosant ali avalist sme v menici navesti osebo, ki naj po potrebi akceptira ali plača (intervenient). Intervenient sme menico, če so izpolnjeni spodaj predpisani pogoji, akceptirati ali plačati za katerega koli zavezanca, zoper katerega se lahko izvaja regres. Intervenient je lahko tretja oseba, pa tudi trasat sam, ali katera koli oseba, ki je po menici že zavezana, izvzemši akceptanta. Intervenient mora o svoji intervenciji v dveh delavnikih obvestiti tistega, za katerega je posredoval. Če prekorači ta rok, je odgovoren do višine menične vsote za škodo, ki je nastala zaradi tega prekoračenja.

Akceptiranje z intervencijo je dopustno vselej, kadar ima pred dospelostjo menice njen imetnik pravico regresa po menici, ki se sme predložiti zaradi akceptiranja. Če je na menici navedena oseba, ki naj po potrebi menico akceptira ali po potrebi v plačilnem kraju plača, se imetnik take menice pred dospelostjo ne more poprijeti svoje regresne pravice zoper tistega, ki je navedel na menici tako osebo, kakor tudi ne zoper podpisnika, ki so za njim, razen če je predložil menico navedeni osebi in napravil protest, potem ko je ta odklonila akceptiranje. V drugih primerih sme imetnik menice odkloniti akceptiranje z intervencijo. Če pa ga dopusti, izgubi regres, ki ga ima pred dospelostjo zoper tistega, za katerega je dan akcept, kakor tudi zoper podpisnike, ki so za njim.

Akcept z intervencijo se zapiše na menici. Podpiše ga intervenient. V njem se navede, za koga je dan; če se to ne stori, se šteje, da je dan za trasanta.

Če intervenient akceptira menico, je odgovoren njenemu imetniku in indosantom, ki so za dolžnikom, za katerega je interveniral, prav tako, kakor je odgovoren ta dolžnik. Najsi je menica z intervencijo akceptirana, sme tisti, za katerega je to storjeno, prav tako pa tudi tisti, ki so njemu odgovorni, če plačajo znesek, naveden v 47. členu tega zakona, zahtevati od imetnika, naj izroči menico s protestom vred, če je bil umesten, in z računom, na katerem je potrjeno plačilo.

Plačilo z intervencijo je mogoče vselej, kadar dobi imetnik menice bodisi ob dospelosti bodisi pred dospelostjo pravico do regresa. Plačilo z intervencijo obsega ves znesek, ki bi ga moral sicer poravnati tisti, za katerega je bilo intervenirano. Plačati je treba najpozneje naslednji dan po zadnjem dnevu, dopuščenem za napravo protesta zaradi neplačila.

Če so akceptirali menico intervenienti, ki imajo svoje prebivališče v plačilnem kraju, ali če so v menici navedene osebe, ki imajo v tem kraju svoje prebivališče, da jo plačajo po potrebi, jo mora imetnik menice predložiti vsem tem osebam in, če je treba, napraviti protest zaradi neplačila najpozneje naslednji dan po zadnjem dnevu, dopuščenem za napravo protesta. Če se protest ne napravi v tem roku, izpadejo iz zaveze: tisti, ki je navedel naslov po potrebi ali za katerega je bila menica z intervencijo akceptirana, prav tako pa tudi indosanti, ki so za njim.

Imetnik menice, ki odkloni plačilo z intervencijo, izgubi regres zoper tiste, ki bi bili s tem plačilom prosti.

Plačilo z intevencijo se mora potrditi s pobotnico na menici z navedbo tistega, za katerega je plačano. Če se ta oseba ne navede, se šteje, da je plačano za trasanta. Menica in protest, če je napravljen, se izročita intervenientu - plačniku.

Intervenient - plačnik pridobi pravice, ki izhajajo iz menice zoper tistega, za katerega je plačal, in zoper tiste, ki so po menici njemu zavezani. Vendar ne sme menice dalje indosirati. Indosanti, ki so za podpisnikom, za katerega je plačano, so prosti zaveze. Če ponudi plačilo več intervenientov, ima prednost tisti, ki oprosti največ zavezancev. Če ravna intervenient vede v nasprotju s tem pravilom, izgubi regres zoper tiste, ki bi bili prosti.

Trasirana menica se lahko izda v dveh ali več istovetnih izvodih. Ti izvodi morajo biti v svojem besedilu označeni z zaporedno številko; če se to ne stori, se šteje vsak izvod za posebno menico. Vsak imetnik menice, v kateri ni navedena, da je izdana samo v enem izvodu, lahko zahteva, da se mu izda na njegove stroške še en ali več izvodov. Zaradi tega se mora obrniti do svojega neposrednega indosanta, ki mora to sporočiti svojemu indosantu in tako dalje po vrsti prav do trasanta. Indosanti morajo na novih izvodih ponoviti svoje indosamente.

Plačilo enega meničnega izvoda oprosti zaveze tudi glede vseh drugih izvodov, tudi če se v menici ni odredilo, da s plačilom enega izvoda izgubijo veljavnost tudi ostali izvodi. Trasat ostane zavezan po vsakem akceptiranem izvodu, ki se mu ne vrne. Indosant, ki je prenesel izvode na razne osebe, in vsi naslednji indosanti so odgovorni za vse nevrnjene izvode, na katerih je njihov podpis.

Kdor pošlje en izvod zaradi akceptiranja, mora navesti na ostalih izvodih ime osebe, v katere rokah je ta izvod. Ta oseba ga mora izročiti zakonitemu imetniku katerega koli drugega izvoda. Če tega noče storiti, sme zakoniti imetnik tega drugega izvoda izvajati regres šele, ko ugotovi s protestom: 1)     da se mu na njegovo zahtevo ni izročil izvod, poslan zaradi akceptiranja, 2)     da tudi na noben drug izvod ni bilo mogoče dobiti akcepta ali plačila.

Vsak imetnik menice ima pravico, napraviti ji prepise. Prepis mora obsegati natančno prepisano izvirno menico z indosamenti in vsemi drugimi odredbami, ki so na njej. V prepisu je treba navesti, kje se končuje. Prepis se lahko indosira in avalira na isti način in z istim učinkom, kakor izvirna menica.

V prepisu je treba navesti osebo, v katere rokah je izvirna menica. Če to ni storjeno, prepis nima menično-pravne veljavnosti. Oseba, v katere rokah je izvirna menica, mora izročiti menico zakonitemu imetniku prepisa. Če to odkloni, sme imetnik prepisa izvajati regres zoper tiste, ki so indosirali ali avalirali prepis šele, ko ugotovi s protestom, da mu izvirna menica ni bila izročena na njegovo zahtevo. Če ima izvirna menica po zadnjem indosamentu, ki je bil dan, preden je bil napravljen prepis, odredbo »začenši tu velja indosament samo na prepisu« ali kakršno koli drugo označbo, ki pomeni isto, je ničen vsak indosament, ki bi bil dan po tem na izvirni menici.

Če se predrugači menično besedilo, so odgovorni tisti, ki so podpisali menico, ko je bila že predrugačena, po predrugačenem besedilu, prejšnji podpisniki pa so odgovorni po prvotnem besedilu.

Protest se napravi pri sodišču, ki je krajevno pristojno za osebo, zoper katero se napravi protest. (se preneha uporabljati) Na sodišču sprejema proteste sodnik, lahko pa jih tudi pooblaščena uradna oseba, ki ji predsednik sodišča zaupa to dolžnost z razporedom. (se preneha uporabljati) Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za pravosodje, sme v soglasju s funkcionarjem, ki vodi zvezni pravni organ za promet in zveze, predpisati, da se protesti lahko napravijo tudi pri poštah. (se preneha uporabljati)

Če se napravi protest, predloži protestni organ po določbi 106. člena tega zakona menico tistemu, zoper katerega se zahteva protest, ter ga pozove, naj opravi zahtevano storitev. Če se iskana oseba ne najde v svoji poslovalnici, če jo ima, oziroma v stanovanju, če poslovalnice nima, ali če se tudi najde, pa ji iz katerega koli vzroka ni mogoče sporočiti zahteve, protestni organ ni dolžan ponoviti protestnega postopka. Da poslovalnice ali stanovanja ni bilo mogoče najti, se šteje za dokazano samo, če je v protestu zaznamovano, da je protestni organ brezuspešno povpraševal o tem pri pristojnem občinskem upravnem organu. Če bi protestni organ ne bil dovolj skrben pri povpraševanju za poslovalnico ali stanovanje, ostane protest vendarle veljaven, organ pa se s tem ne oprosti odgovornosti za škodo.

Protest mora obsegati: 1)     prepis protestirane menice oziroma protestiranega meničnega prepisa, kakor tudi vseh izjav oziroma pripomb na njih; če se napravi protest po menici, izdani v tujem jeziku, se mora priložiti tudi prevod menice z overitvijo po tisti osebi, ki napravi protest; 2)     ime ali firma osebe, na katere zahtevo in zoper katero se napravi protest; 3)     potrdilo, da iskana oseba ni opravila storitve, ki se na podlagi menice zahteva od nje, ali da je protestni organ ni mogel najti v njeni poslovalnici ali stanovanju, ali da ji, če jo je tudi našel, iz katerega koli vzroka ni mogel sporočiti zahteve; 4)     kraj, dan, mesec, leto in uro, ko se je, in prostor, kjer je bil opravljen ali se je brezuspešno poizkusil protestni postopek; 5)     datum protesta, številko, pod katero je vpisan v protestni register, uradni podpis protestnega organa in pečat. Tisti del menice ali prepisa, ki se ne da prebrati, zaznamuje protestni organ v protestu kot nečitljivega. Če iskana oseba obrazloži, zakaj odklanja storitev, ali če postavi trasat zahtevo po prvem odstavku 23. člena tega zakona, je treba tudi to zaznamovati v protestu.

Če se zahteva na podstavi iste menice več storitev ali če se zahteva ista storitev od več oseb, se lahko napravi namesto več protestov samo en protest.

Opuščena storitev, zaradi katere se zahteva protest, se lahko opravi tudi v roke oziroma v navzočnosti protestnega organa (69. člena tega zakona). Odredba ali navodilo, ki bi nasprotovalo temu, nima veljavnosti proti osebi, ki naj opravi storitev. Če se menični dolg plača, potrdi protestni organ to plačilo na menici ter jo izroči osebi, ki je plačala. Če plača menični dolžnik del menične vsote, se to zaznamuje na izvirni menici ali v protestu in izda o tem plačilniku pobotnica na prepisu protestirane menice.

Če menični zavezanec plača menično vsoto, odkloni pa plačilo protestnih stroškov, je treba to okoliščino ugotoviti s protestom, menico samo pa izročiti plačniku. Povračilo protestnih stroškov se lahko zahteva na podstavi tega protesta.

Listina o protestu se mora nemudoma izročiti imetniku menice ali osebi, ki je v njegovem imenu predložila menico, v protest.

Protestni organ mora vso vsebino napravljenih protestov vpisati po vrsti po njihovem datumu in številki v poseben register. Oblika in način, kako naj se vodi protestni register, predpiše funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za pravosodje. Na podstavi protestnega registra izdaja protestni organ osebam, prizadetim po menici, overjene prepise protesta proti plačilu takse.

Če trasant v besedilu menice ne zahteva za protest oblike javne listine, sme biti protest zaradi neakceptiranja ali neplačila po privolitvi imetnika menice nadomeščen na menici s pismeno izjavo tiste osebe, od katere se zahteva storitev (trasat, akceptant, domiciliat, adresat po potrebi ali intervenient). Izjava teh oseb mora biti datirana, podpisana in vpisana v protestnem roku v protestni register, kar mora protestni organ potrditi na protestirani menici ali alonži. Za menice do vštetih 1,000.000.- din sme Zvezni izvršni svet predpisati, da mora protestni organ namesto protesta po prednjih predpisih (69. - 77. člen, 1. odstavek tega zakona) poslati s priporočenim pismom prepis menice vsem meničnim dolžnikom s pripombo, da je menica protestirana. O tem se izda na zahtevo potrdilo, ki se vpiše v protestnem roku v protestni register. V takem primeru odpada obvestilo po 44. členu tega zakona.

Vsi menično-pravni zahtevki zoper akceptanta zastarajo čez 3 leta od dospelosti. Menično-pravni zahtevki imetnika menice zoper indosante in zoper trasanta zastarajo čez leto dni od dne pravočasno napravljenega protesta, če pa je na menici odredba »brez stroškov«, od dospelosti. Menično-pravni zahtevki indosantov drugih zoper druge in zoper trasanta zastarajo čez 6 mesecev od dne, ko je indosant menico izkupil, ali od dne, ko se je uvedel zoper njega postopek pri sodišču.

Zastaranje se prekine z vložitvijo tožbe pri sodišču. Tožbi so enaki: priglasitev menične terjatve v stečaju, uveljavitev menično-pravnega zahtevka med pravdo, poziv na obrambo, obvestilo, s katerim obvešča toženec svojega prednika, da je vložena zoper njega regresna tožba,. Obvestilo se daje po sodišču ali neposredno s priporočenim pismom; v tem primeru se vzame dan, ko je bilo oddano pismo na pošto, za dan obvestitve.

Prekinjeno zastaranje začne teči znova: 1)     če se je vložila tožba in če se je uveljavil zahtevek med pravdo, od dne zadnjega pravdnega dejanja, če se pravda ne nadaljuje ne v enem ne v drugem primeru; 2)     če se je vložila priglasitev v stečaju oziroma v prisilni likvidaciji, od dne, ko se konča stečajni postopek, če pa se v stečaju oziroma v prisilni likvidaciji ugovarja prijavljeni terjatvi, od dne ugovora; 3)     v primeru poziva na obrambo in obvestila o vloženi tožbi od dne, ko se pravda pravnomočno konča.

Če je bilo upniku v zadnjih treh mesecih pred pretekom zastaralnega roka bodisi, ker je prenehalo sodno poslovanje, bodisi zaradi vojaške službe med vojno, bodisi zaradi višje sile (53. člen tega zakona) onemogočeno, da uveljavlja svoje menične pravice, zastaranje ne teče, dokler traja ta zapreka. Prav tako zastaranje ne teče, dokler traja stečaj nad upnikovim premoženjem. Ko te ovire odpadejo, se zastaranje ne more končati pred 30 dnevi, kolikor bi mu rok pretekel pred tem časom.

Če nima oseba, nesposobna za pravdanje, v katerem koli trenutku v zadnjih treh mesecih zastopnika, se ne more končati zastaranje, ki teče zoper njo, pred pretekom treh mesecev od trenutka, ko je postala ta oseba za pravdanje sposobna, ali je dobila zastopnika. Prav to velja tudi za primer, če zastopnik izgubi sposobnost za pravdanje ali če je glede vložene tožbe ali tožbe, ki naj bi se vložila, nasprotje koristi med njim in za pravdanje nesposobno osebo. Zastaranje menične terjatve, ki predstavlja del zapuščine ali obremenjuje kako zapuščino, se ne more končati pred pretekom šestih mesecev po pokojnikovi smrti.

Prekinitev in ustavitev zastaranja učinkuje samo zoper tistega, zoper katerega je nastopil vzrok za prekinitev oziroma ustavitev.

Vzroki za prekinitev in ustavitev zastaranja po inozemskem pravu učinkujejo po tem zakonu samo, kolikor ustrezajo vzrokom, navedenim v prednjih členih.

Trasant, akceptant in indosant, katerih menične zaveze so ugasnile zaradi zastaranja ali zaradi tega, ker so se opustila dejanja, predpisana za ohranitev meničnih pravic, so odgovorni imetniku menice, če so se na njegovo škodo neopravičeno obogatili. Ostali menični zavezanci so prosti te odgovornosti. Premoženjski zahtevek, ki ima svojo upravičenost v odgovornosti zaradi neopravičene obogatitve, se sme uveljavljati tudi na podlagi sodne odločbe o amortizaciji prešle menice. Odgovornost zaradi neopravičene obogatitve zastara čez tri leta; drugače pa se uporabljajo za to zastaranje določbe zakona o obligacijskih razmerjih.

Če prejme imetnik menice zaradi zavarovanja menične terjatve s pismeno izjavo v zastavo premično stvar ali terjatev, dolžnik pa ne izpolni svoje menične zaveze o pravem času, je imetnik menice upravičen, da se poplača iz zastave, ne da bi vložil tožbo zoper zastavitelja. V ta namen sme imetnik menice: 1)     zahtevati na podlagi menice in zastavne listine pri sodišču, ki je pristojno bodisi zanj bodisi za zastavitelja, prodajo zastave; sodišče odredi, ne da bi zaslišalo zastavitelja, javno prodajo; s tem se imetnik menice ne izogne odgovornosti za zlorabo zastavne pravice; 2)     izterjati zastavljene menične in druge terjatve ter se poplačati iz dobljenega denarja; ali zastavljene terjatve obdržati zase do zneska svoje terjatve. Imetnik menice ima vse te pravice tudi v primeru, če pride zastavitelj v stečaj ali v prisilno likvidacijo. Tako o nameravani kakor tudi o izvršeni prodaji ali o tem, da je zastavo obdržal, mora imetnik menice po možnosti nemudoma obvestiti dolžnika, pa tudi zastavitelja, če ja ta tretja oseba. Če se je imetnik menice za svojo terjatev popolnoma poplačal, mora izročiti zastavitelju oziroma njegovemu stečajnemu skladu izvirno menico in dobljeni presežek. Delno poplačilo se mora zaznamovati na menici.

S tem, da pridobi imetnik menice pravico do tožbe ali do regresa, pridobi tudi pravico, pridržati dolžnikov denar, premičnine in vrednostne papirje, ki so mu prišli po zakoniti poti v roke ali s katerimi lahko razpolaga. Ne more pa se izvajati pridržbena pravica glede omenjenih predmetov, če sta dala dolžnik ali tretja oseba ob priliki izročitve ali pred izročitvijo imetniku menice v vednost, da se dajejo predmeti s posebnim namenom. Imetnik menice sme uporabiti pridržbeno pravico tudi za nedospelo terjatev, če je prišel dolžnik v stečaj ali v prisilno likvidacijo ali če je ostala izvršba za denarni dolg v njegovo premoženje brezuspešna ali če je dolžnik trgovec, ki je ustavil svoja plačila. V teh primerih ne izključuje niti to, da je dolžnik sporočil, da se dajejo predmeti s posebnim namenom, izvajanja pridržbene pravice, če so prišli dotični predmeti v roke imetniku menice ali v njegovo razpolaganje, preden so nastopile zgoraj navedene okoliščine ali preden je izvedel zanje.

Imetnik menice mora po možnosti nemudoma obvestiti dolžnika, da izvaja pridržbeno pravico. Če se stranke ne sporazumejo drugače, ugasne pridržbena pravica imetniku menice, če se zavaruje njegova terjatev v zadostni meri z depozitom v denarju ali v vrednostih papirjih.

Pridržbena pravica ima isti učinek kakor zastavna pravico po 86. členu tega zakona. Imetnik menice sme z dolžnikovo pismeno privolitvijo ali na podlagi pravnomočne razsodbe, ki jo je izdalo sodišče, pristojno bodisi za pridržalca bodisi za dolžnika, in s katero se je priznala pridržbena pravica: 1)     pridržano gotovino uporabiti za poplačilo svoje terjatve; 2)     s pridržanimi drugimi predmeti ravnati po 86. členu tega zakona.

Tisti, ki mu je menica prešla, lahko predlaga pri pristojnem sodišču plačilnega kraja amortizacijo. V predlogu je treba navesti glavno vsebino prešle menice in verjetno izkazati, da je predlagatelj imel to menico ali, da mu je na njeni podlagi pripadala kaka pravica. Če spozna sodišče predložene podatke za zadostne, izda razglas, v katerem navede glavno vsebino prešle menice s pozivom, naj jo tisti, ki jo ima v rokah, pokaže sodišču v 60 dneh, ker bi jo drugače sodišče po preteku tega roka razglasilo za nično. Ta razglas se objavi enkrat v Uradnem listu SFRJ. Če je plačilni dan že dospel, teče rok za predložitev sodišču od dneva razglasa, če pa pride plačilni dan šele pozneje, od preteka tega dne. Če menici na vpogled ali na določen čas po vpogledu rok za predložitev ni pretekel, teče rok, v katerem naj se prešla menica predloži sodišču, od zadnjega dne roka, ki je določen za predložitev na vpogled. O tem razglasu obvesti sodišče predlagatelja in vse v menici imenovane osebe.

Predlagatelj amortizacije mora napraviti protest, da ohrani regres zoper trasanta neakceptirane menice kakor tudi zoper trasanta, ki je prepovedal predložitev menice zaradi akceptiranja, v roku, določenem za napravo protesta zaradi neakceptiranja ali neplačila, in v za to določenem kraju, ter pri tem predložiti glavno vsebino prešle menice. Protest nadomešča predložitev menice zaradi akceptiranja ali zaradi plačila in napravo zadevnih protestov. Povračilo stroškov za ta protest se ne more zahtevati. Na podlagi sodne odločbe, s katero se odreja postopek za amortizacijo, sme zahtevati predlagatelj po dospelosti prešle menice, če se ni pogodil drugače, naj položi akceptant, v primeru prednjega odstavka pa trasant, menično vsoto pri pristojnem organu oblasti po določbi 41. člena tega zakona. Takega zahtevka ni, če dokaže tisti, od katerega se zahteva položitev menične vsote, da predlagatelj ni imel pravice zahtevati amortizacije.

Če se menica v roku, določenem v razglasu, ne predloži, razglasi sodišče prešlo menico za amortizirano in obvesti o tem akceptanta oziroma trasanta neakceptirane menice ali trasanta, ki je prepovedal predložitev menice zaradi akceptiranja z dostavkom, da sme menično vsoto plačati predlagatelju amortizacije. Sodišče obvesti o amortizaciji menice predlagatelja in vse v menici imenovane osebe. Na podlagi amortizirane menice se ne morejo nobene menične pravice več uveljavljati. Na podlagi odločbe o amortizaciji sme uveljaviti predlagatelj zoper akceptanta, v primeru prvega odstavka 91. člena tega zakona pa zoper trasanta svoje menične pravice, kakor da bi imel neamortizirano menico. Vendar ti menični dolžniki niso zavezani plačati, če dokažejo, da je dobil predlagatelj odločbo o amortizaciji protipravno.

Če se zglasi v roku, ki je določen z razglasom, tisti, v čigar rokah je menica, za katero se zahteva amortizacija, ustavi sodišče nadaljnji postopek, ko je bila menica pokazana predlagatelju in ko so bile zaslišane prizadete osebe.

Sposobnost, da se kdo zaveže z menico, določa zakon njegove države. Če ta zakon napotuje na zakon kakšne druge države, se uporablja zakon te druge države. Kdor bi bil po zakonu, ki je naveden v prejšnjem odstavku, menično-pravno nesposoben, je vendar le veljavno zavezan, če je dal podpis v območju države, po katere zakonih bi imel menično-pravno sposobnost.

Obliko za prevzemanje meničnih zavez določa zakon države, v katere območju so te zaveze prevzete. Izjeme od tega so: 1)     če prevzete menične zaveze niso veljavne po predpisih prednjega odstavka, toda ustrezajo zakonu države, kjer je bila prevzeta kaka poznejša zaveza, ne vzame okoliščina, da so prejšnje zaveze oblikovno nepravilne, veljavnosti tem poznejšim zavezam; 2)     menične zaveze med našimi državljani, prevzete v inozemstvu, so veljavne, če ustrezajo predpisom tega zakona, najsi ne ustrezajo zakonu kraja, kjer so nastale.

Obliko in roke protesta, kakor tudi obliko ostalih dejanj, potrebnih za izvajanje ali za ohranitev meničnih pravic, določa zakon države, v katere območju je treba napraviti protest ali opraviti dejanje.

Učinek zavez, ki jih prevzameta akceptant trasirane menice in izdajatelj lastne menice, določa zakon, ki velja v kraju, kjer so te listine plačljive. Učinek, ki ga imajo zaveze ostalih meničnih dolžnikov, določa zakon države, v katere območju so dani podpisi, s katerimi so bile te zaveze prevzete.

Roke za uveljavljanje regresnih zahtevkov določa za vse menične podpisnike zakon kraja, v katerem je bila menica izdana. Prav tako določa zakon kraja, v katerem je bila izdana listina, ali pridobi imetnik menice terjatev, ki je bila povod za izdajo listine.

Vprašanje, ali se sme akcept omejiti na del vsote in ali mora imetnik menice sprejeti delno plačilo ali ne, se rešuje po zakonu države, kjer je trasirana menica plačljiva. Po istem zakonu se obravnava tudi vprašanje delnega plačila lastne menice.

Zakon države, kjer je menica plačljiva, določa, kaj je treba storiti, če se menica izgubi ali če je ukradena.

Menično zavezovati se more vsaka oseba, ki se more po predpisih državljanske ali trgovinske zakonodaje zavezati s pogodbo.

Nepismena oseba ali oseba, ki ne more pisati, se menično zaveže z znakom roke na menici ali alonži, overjenim od sodišča. Štampilja, pečat in podpis s hebrejskimi črkami se štejejo za znak roke. Menična zaveza se sme sprejeti za nepismeno osebo samo na podlagi pooblastila, ki ga je dala ta oseba in sodišče overilo. S tem se ne spremenijo zakonite določbe o podpisovanju trgovske firme. Uradna oseba mora sodno overiti: da osebno ali po privedenih pričah pozna osebo, ki se hoče menično zavezati ali dati pooblastilo, nadalje da se je omenjeni osebi prebrala izjava, s katero se menično zavezuje ali daje pooblastilo, in da je ta oseba potrdila, da ustreza to njeni volji. Overitev mora imeti uradno številko, pečat in podpis uradne osebe.

Podpis slepih oseb na menici velja samo, če ga overi sodišče tako, kakor je predpisano v prednjem členu. Prav tako velja tudi za pooblastilo, ki ga je dal kdo zaradi prevzema menične zaveze.

Če dospe menica na priznan praznik, se sme zahtevati njeno plačilo šele naslednji delavnik. Prav tako se smejo opraviti vsa druga dejanja, ki se tičejo menice, posebno predložitev zaradi akceptiranja in protest, samo na delavnik. S praznikom sta po tem zakonu mišljena nedelja in državni praznik, uvedena z zveznim ali republiškim zakonom Če se mora katero od teh dejanj opraviti v določenem roku, ki mu je zadnji dan priznan praznik, se podaljša ta rok do prvega delavnika, ki pride takoj po preteku roka. Prazniki med rokom se pri izračunavanju roka vštevajo.

Ne v zakonite roke ne v roke, določene v menici, se ne všteje dan, ko začno teči. Dopuščeni niso nikakršni čakalni dnevi, ne zakoniti, ne sodni.

Predložitev menice zaradi akceptiranja ali zaradi plačila in vsa druga dejanja, ki so po tem zakonu potrebna, da se izvajajo in ohranijo menične pravice, se morajo opraviti v poslovalnici in v času, ki ga je določil pristojni organ za poslovanje. Če poslovalnice ni mogoče najti ali če iz menice ni razvidno, ali ima iskana oseba poslovalnico, jo je treba iskati v stanovanju. V primeru drugega odstavka 26. člena tega zakona se menica predloži v plačilo v prostoru ali pri osebi, kakor ju je navedel trasat. Dejanje se lahko opravi tudi izven lokala, stanovanja ali poslovnega časa, če v to privoli oseba, nasproti kateri ga je treba opraviti. DRUGI DEL Lastna menica

Lastna menica obsega: 1)     Označbo, da je menica, napisano v samem besedilu listine v jeziku, v katerem je menica sestavljena; 2)     nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja; 3)     navedbo dospelosti; 4)     kraj, kjer je treba plačati; 5)     ime tistega, kateremu ali po čigar odredbi je treba plačati; 6)     navedbo dneva in kraja, kjer je lastna menica izdana; 7)     podpis tistega, ki izdaja menico (izdajatelj).

Listina, v kateri ne bi bilo katerekoli izmed sestavin, naštetih v prednjem členu, ne velja za lastno menico, razen v primerih, ki so določeni v naslednjih odstavkih. Lastna menica, v kateri ni navedena dospelost, se šteje za menico na vpogled. Če ni izrečno določeno, velja za plačilni kraj, obenem pa tudi za kraj izdajateljevega prebivališča tisti kraj, ki je naveden kot kraj izdaje menice. Lastna menica, v kateri ni naveden kraj izdaje, se šteje za izdano v kraju, ki je naveden poleg izdajateljevega imena.

Za lastno menico se uporabljajo, kalikor ne nasprotujejo njeni naravi, tile predpisi tega zakona o trasirani menici: o indosamentu (10. - 19. člen), o dospelosti (32. - 36. člen), o plačilu (37. - 41. člen), o regresu zaradi neplačila (42. - 49., 51. - 53. člen), o intervenciji (54., 58. - 62. člen), o prepisih (66. in 67. člen), o predrugačenju menice (68. člen), o protestu (69. - 77. člen), o zastaranju (78. - 84. člen), o neopravičeni obogatitvi, zastavni in pridržbeni pravici (85. - 89. člen), o amortizaciji (90. - 93. člen), o nasprotju med zakoni (94. - 100. člen), splošne določbe (101. - 106. člen), Za lastno menico se prav tako uporabljajo predpisi o menici, plačljivi pri tretji osebi ali v kraju, ki je drugačen od trasatovega prebivališča (4. in 26. člen), o določitvi obresti (5. člen), o razlikah v navedbah vsote, ki jo je treba plačati (6. člen), o veljavnosti podpisa na menici, ki obsega podpise, omenjene v 7. členu, o veljavnosti podpisa osebe, ki nastopa brez pooblastila ali ki prekorači svoje pooblastilo (8. člen), kakor tudi o poznejši izpolnitvi 2. odstavek 16. člen. Za lastno menico se uporabljajo tudi predpisi o avalu (29. - 31. člen). Če se v primeru, določenem v zadnjem odstavku 30. člena, v avalu ne navede, za koga je dan, velja, da je dan za izdajatelja lastne menice.

Izdajatelj lastne menice je odgovoren tako, kakor akceptant trasirane menice. Lastne menice, plačljive na določen čas po vpogledu, se morajo predložiti na vpogled izdajatelju v rokih, določenih v 22. členu tega zakona. Izdajatelj potrdi vpogled z datiranim podpisom na sami menici, rok po vpogledu pa teče od datuma vpogleda. Če izdajatelj odkloni potrditev vpogleda, je treba to odklonitev ugotoviti s protestom (24. člen tega zakona); od datuma protesta teče rok po vpogledu. Zakon o menici (Uradni list FLRJ, št. 104/46) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »TRETJI DEL Prehodne in končne določbe

Za spore, ki nastanejo na podlagi tožbe, ki jo vloži imetnik menice zoper njene podpisnike, je pristojno tudi sodišče, v katerega območju je plačilni kraj.

Če je na podlagi listine po drugem odstavku 26. člena zakona o ureditvi in delovanju kreditnega sistema ali na podlagi razsodbe oziroma plačilnega naloga, izdanega po menici zoper določene menične podpisnike, katri od njih opravil naloženo plačilo (izkupil menico), je ta listina, razsodba oziroma plačilni nalog, po katerih se je obsojeni podpisnik ravnal, obenem s potrdilom in računom, na keterem je potrjeno plačilo, ter s protestom, če ga je bilo treba napraviti, zadosten izvršilni naslov za uveljavljanje njegovih regresnih pravic zoper njemu odgovorne menične dolžnike, ki so obseženi s to listino, razsodbo oziroma plačilnim nalogom.

Izjemno od 2. člena zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo (Uradni list FLRJ, št. 86 z dne 25. oktobra 1946), veljajo za menice, izdane, preden je dobil ta zakon veljavo, predpisi meničnega zakona z dne 29. novembra 1928. Prav tako se presoja po tem zakonu oblika in učinek meničnih izjav, ki so bile dane po uveljavitvi tega zakona na menicah, izdanih poprej. To velja tudi za dejanja, ki so potrebna za ohranitev in uveljavljanje meničnih pravic.

Vlada FLRJ predpiše z uredbo, katere dneve je šteti po tem zakonu za praznike. Vlada FLRJ sme predpisati če tako razmere zahtevajo, v zvezi z določbami 53. člena tega zakona z uredbo ustrezno zavarovanje za regresne menične dolžnike s tem, da se odložijo roki za plačilo menic podobno, kadar koli tuja država izda predpise, s katerimi se preprečuje izvajanje ali ohranitev pravic iz teh menic. Minister za finance FLRJ odredi, katere ustanove je treba šteti za zavode za obračunavanje po 37. členu tega zakona, kakor tudi mešetarino iz drugega odstavka 51. člena tega zakona.

Ta zakon dobi veljavo z dnem objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o menici (Uradni list SFRJ, št. 16/65) spreminja 112. člen zakona tako, da se glasi: Če je na podlagi razsodbe oziroma plačilnega naloga, izdanega po menici zoper določene menične podpisnike, katri od njih opravil naloženo plačilo (izkupil menico), je ta listina, razsodba oziroma plačilni nalog, po katerih se je obsojeni podpisnik ravnal, obenem s potrdilom in računom, na keterem je potrjeno plačilo, ter s protestom, če ga je bilo treba napraviti, zadosten izvršilni naslov za uveljavljanje njegovih regresnih pravic zoper njemu odgovorne menične dolžnike, ki so obseženi s to listino, razsodbo oziroma plačilnim nalogom.«; spreminja 114. člen tako, da se glasi: Vlada FLRJ predpiše z uredbo, katere dneve je šteti po tem zakonu za praznike. (črtan) Zvezni izvršni svet sme glede na resnost razmer v zvezi s 53. členom tega zakona izdajati predpise o ustreznem zavarovanju za regresne menične dolžnike s tem, da se odložijo roki za plačilo menic in pod. kadarkoli tuja država izda predpise, s katerimi se preprečuje izvrševanje ali ohranitev pravic iz teh menic. Zvezni sekretar za finance odredi, katere ustanove je treba šteti za zavode za obračunavanje po 37. členu tega zakona, kakor tudi mešetarino iz drugega odstavka 51. člena tega zakona.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »20. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v "Uradnem listu SFRJ".«. Zakon o spremembi zakona o menici (Uradni list SFRJ, št. 54/70) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v "Uradnem listu SFRJ".«. Zakon o spremembah zakona o menici (Uradni list SFRJ, št. 57/89) vsebuje naslednjo končno določbo: »9. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.«. Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94) vsebuje naslednjo končno določbo: »131. člen Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 82/94) vsebuje naslednjo končno določbo: »4. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.