47. člen ZM

Bianco menica in pooblastilo izdajatelja predstavljata sporazum med strankama (pogodbeno materialno pravo). V konkretnem primeru je bila menica izpolnjena skladno s pooblastilom toženca, s tem pa je zanj nastala (nova, prava) menična obveznost. Ker gre za novo obveznost (glavnico), ki jo tožeči stranki dolguje toženec, ni mogoče govoriti o anatocizmu v smislu 375. čl. OZ. Ta določba namreč prepoveduje obrestovanje obresti zgolj v okviru enega in istega pogodbenega razmerja. Trditve v zvezi z napakami volje utemeljujejo zgolj izpodbojnost pogodbe, takšna pogodba pa učinkuje vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi. Razveljavitve tako ni mogoče doseči zgolj z ugovorom izpodbojnosti, temveč le z razveljavitvenim tožbenim zahtevkom.

Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.

Eno od načel meničnega prava, ki se ne ujema popolnoma z načeli obligacijskega prava, je načelo samostojne menične obveznosti. Menična obveznost vsakega izmed podpisnikov menice je samostojna in ni odvisna od veljavnosti zaveze drugih meničnih podpisnikov. Tudi, če menico izda oseba, ki se ni sposobna menično zavezati, ker je bila izbrisana iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka, ki je menico formalno pravilno podpisal (njegov podpis ni ponarejen). Dejstvo, da torej izbrisana družba ni mogla veljavno pripoznati zastaranega dolga ne vpliva na odločitev o toženčevi obveznosti plačila regresne vsote, saj je menico podpisal (tudi) kot porok. Od tega, na kakšen način je določen čas dospelosti, je odvisno, kdaj mora imetnik menice slednjo predložiti v plačilo. V konkretnem primeru je družba S. d.o.o. T. prepustila tožnici dokončno izpolnitev dneva dospelosti na meničnem blanketu. Tožnica je kot dan dospelosti na menični blanket zapisala datum 12.5.2003, kar pomeni da je po izpolnitvi vseh ostalih manjkajočih sestavin takšno menico šteti za koledarsko menico in ne za vpoglednico, ki bi jo bilo treba predložiti v plačilo v enem letu od dneva izdaje

Toženčeva zaveza v menični izjavi za izpolnitev obveznosti, ki v času podpisa menične izjave še niso nastale, je veljavna, saj se bianco menice v poslovni praksi uporabljajo prav za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v času izdaje menice še nista določena.

Menica je enostranski in abstrakten vrednostni papir, zaradi česar menični dolžnik ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega pravnega posla, na podlagi katerega je bila menica izdana. Menična obveznost je nepogojno plačilo določene vsote denarja (2. točka 1. člena ZM.