3. člen ZM

Kot podpis meničnega zavezanca šteje vsak materialni znak na menici, ki je namenjen identifikaciji osebe, ki je takšno stvar zapisala na papir skladno z običaji države.

Na podlagi toženkine menične izjave s pooblastilom za izpolnitev je tožnica veljavno izpolnila bianco menico glede vseh bistvenih sestavin, v skladu s toženkinim pooblastilom za izpolnitev. Ker toženka ni dolžnica (porok) iz temeljnega razmerja, je njena menična obveznost abstraktna, kar pomeni, da je njena menična obveznost neodvisna od temeljnega posla. Zatrjevane napake volje (podpis menične izjave v zmoti oziroma, zaradi zavedenosti), bi toženka morala uveljavljati z oblikovalno tožbo.

Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka z argumentom, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi in popolni, da jih tudi nov dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna.

Glavna značilnost bianco menice je ta, da upnik po njeni izročitvi sam izpolni listino o dolgu oziroma v blanket vpiše sestavine, ki jih menica ob svoji izdaji nima. Pri tem se mora držati za izpolnitev danega pooblastila. Menična izjava je "dogovor o vpisu manjkajočih sestavin", podpis meničnega zavezanca pa je nujno potreben že v času, ko je bianco menica izročena. Z izročitvijo bianco menic, na katerih je podpis toženca kot trasanta, je ta konkludentno izjavil svojo voljo, da odgovarja kot trasant.

Trasirana lastna menica je tista, katero trasant trasira na samega sebe. Pri tem je zlasti značilno, da sta praviloma kraj izdaje in plačilni kraj ista, čeprav lahko trasant kot plačilni kraj navede drug plačilni kraj, kot je kraj prebivališča trasata in trasanta v eni osebi. Pri omenjeni menici je zlasti pomembno, da ni krajevne razlike med mestom izdaje menice in plačilnim krajem. Da je trasant trasat, mora biti iz menice jasno razvidno, kar pomeni, da mora trasant vpisati svoje ime kot trasat (ne podpisati) v blanketo pod klavzulo “obvestite”. Gre za trasirano lastno menico, če ima trasant enak priimek in ime oziroma enako firmo kot trasat. Domneva se, da gre za trasirano lastno menico, če bi imela trasant in trasat enako ime oziroma enako firmo in bila iz istega mesta. Pri trasirani lastni menici je pomembna domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana, kar ovrže domnevo, da je akceptant lahko samo tisti, ki jo podpiše kot akceptant. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana. Ureditev 24. člena ZM se nanaša na način oziroma obli

Pri trasirani lastni menici se domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana.

Menična blanketa, ki nista pravilno izpolnjena, nista menici. Ne gre za lastni menici, ker pri njej izdajatelj menice (trasant) sam obljubi, da bo plačal menico („plačam“ ali „bom plačal“ali „plačali bomo“), zato ni trasata, v konkretnem primeru pa je kot trasat navedena družba M. d. d. Ne gre za trasirani menici, ker nimamo tristranega razmerja med trasantom, trasatom in remitentom, ampak je trasant in trasat ista oseba, tj. družba M. d. d., poleg tega je plačilo po odredbi („plačajte za to“), ki je bistvena sestavina trasirane menice, prečrtano in nadomeščeno z obljubo plačila. Ne gre niti za trasirani lastni menici, za katero je značilno, da se glasi na plačilo po odredbi, kljub temu da se v eni osebi združi vloga trasanta in trasata. Če se obrazec trasirane menice uporabi za lastno menico, se mora spremeniti besedilo „plačajte za to“ v obljubo plačila „plačali bomo“. Pri trasirani menici gre za posebno vrsto nakazila.

Protest menice, ki je dokazilo o tem, da jo je imetnik predložil trasatu v pravem času in na pravem kraju zaradi sprejema ali plačila, je formalni pogoj za uveljavljanje regresnih pravic; za uveljavljanje rednih meničnih zahtevkov proti glavnim meničnim dolžnikom pa protest ni potreben. Izdajatelj lastne menice namreč odgovarja kot akceptant trasirane menice. Posledica opustitve protesta ali zamude roka za opravo tega dejanja je po določilu 1. odstavka 52. člena ZM izguba pravic imetnika pravice do indosantov, trasantov in ostalih zavezancev, ne pa do akceptanta (glavnega dolžnika).

Pri lastni trasirani menici trasant pozove samega sebe, da plača remitentu ob dospelosti določeno vsoto denarja. Obvezna sestavina trasirane menice je namreč nalog trasanta trasatu, naj plača menico, medtem ko je za lastno menico značilno, da gre za obljubo, ne pa za nalog za plačilo. Pri lastni menici nalog za plačilo nadomešča obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Iz navedenega izhaja, da lastna „trasirana“ menica ne vsebuje izdajateljeve nepogojne obljube plačila, temveč nalog trasanta samemu sebi (kot trasatu), naj plača menični znesek remitentu.

Menica spada med strogo formalne pravne posle. Zaradi načela formalnosti vsebine menice ni mogoče razlagati. Nesprejemljiv je predlog, da se pri presoji njene veljavnosti upošteva vsebina menične izjave in vsebina vloge, s katero je bila poslana na unovčenje. Listina, ki ni menica, nima menično pravnih posledic, se ne more uporabiti kot menica in zanjo pravila meničnega prava ne veljajo.

Položaj, ko je na menici ista oseba označena kot trasat in trasant, se razlikuje od položaja, ko trasat sploh ni naveden (za ta primer je ustaljena sodna praksa, da je takšna menica nična). Položaj, ko je ista oseba označena kot trasat in trasant pa ustreza pojmu lastne trasirane menice ter je veljavna.

Podpis trasata se po zakonu in pravni teoriji lahko nahaja kjerkoli na meničnem blanketu oz. licu menice (ni torej nujno, da se trasat podpiše v „svoji“ rubriki). „Kjerkoli“ pa pomeni, da se njegov podpis lahko nahaja tudi na mestu izdajatelja menice. Z vidika meničnopravne obličnosti akcepta se torej zahteva le, da se na licu menice nahaja podpis osebe, ki je navedena kot trasat.

Toženec je izdal bianco menico za zavarovanje svojih poroštvenih obveznosti iz vseh kreditnih, garancijskih in drugih pogodb, sklenjenih med tožnico in družbo I. d.o.o. V menični izjavi je pooblastil tožnico za izpolnitev menice. Z izpolnitvijo menice je toženec postal menični dolžnik, ne pa avalist.

Glede na vsebino pooblastila je imela tožeča stranka možnost izpolniti bianco menico na katerikoli način, ki bo menično pravno zavezoval samo toženo stranko in da ni mogoče razlagati menične izjave na način, ki bi tožečo stranko omejeval pri izpolnjevanju menice tako, da bi toženo stranko zavezoval samo kot izdajatelja navadne lastne menice (ne pa tudi kot izdajatelja trasirane lastne menice). Omejitev zavarovanja samo na nekatera sredstva oziroma predmete se lahko dopusti le, če ti zadoščajo za poplačilo terjatve. Drugih omejitev zakon ne določa, zato ugovor, da nobena predhodna odredba ne sme v celoti blokirati dolžnikovega premoženja, ne vzdrži preizkusa. Situacije, ko se s predhodno odredbo lahko blokira celotno dolžnikovo premoženje, niso izključene. Praviloma bodo celo zelo pogoste v primerih, ko upnikova terjatev, ki jo želi zavarovati s predhodno odredbo, znatno presega dolžnikovo premoženje.

Zatrjevanje, da je menica nična, ker je podpis zgolj parafa, ni pa zapisan v celoti kot ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma drugodolžnika, ne pomeni pravnorelevantnih trditev. Menica, ki je opremljena s podpisi meničnih zavezancev, ni nična.

Menica, ki jo je izdal dolžnik kot fizična oseba, kot trasat pa nastopa dolžnik kot samostojni podjetnik, je lastna menica. Značilnost takšne menice je v tem, da ostane izdajatelj (trasat), torej dolžnik kot fizična oseba, glavni dolžnik, ki odgovarja za menično obveznost ne glede na stečaj dolžnika kot samostojnega podjetnika.

Pri trasirani lastni menici je poziv „plačajte“ ustrezen nepogojen nalog za plačilo, ki je kot ena od nujnih sestavin menice predpisana z 2. točko 1. člena ZM. Samostojni podjetnik ni pravna ampak fizična oseba, zato s prenehanjem opravljanja dejavnosti pri prvi toženki ni prišlo do statusne spremembe, ki bi terjala spremembo stranke na pasivni strani. Podjetnik posameznik nima lastne pravne subjektivitete, ločene od subjektivitete nosilca opravljanja dejavnosti.

Ker uradnih formularjev za lastno menico ni, se zanjo pogosto uporablja obrazec za trasirano menico, vendar je treba v takem primeru besedilo naloga za plačilo (»plačajte za to menico«) prečrtati in ga nadomestiti z besedilom obljube plačila (»plačam, bom plačal, bomo plačali)«. V teoriji se zastopa stališče, da so menice, pri katerih ni obljube plačila, pač pa nalog plačila, nične.

Bistvena sestavina trasirane menice sta podpis tistega, ki je izdal menico - trasanta in navedba tistega, ki naj plača - trasata. Podpis trasata na menici za njeno veljavnost ni potreben. Če menični dolžnik ne plača obveznosti (ali ne akceptira menice), lahko imetnik menice pri pristojnem nepravdnem sodišču vloži prošnjo za protestiranje menice proti trasatu.