37. člen ZM

Datum dospelosti menice med pravdnima strankama ni bil določen in ker datum dospelosti menice ni v nasprotju z vsebino poroštvene izjave, so neutemeljene toženčeve navedbe, da bi morala tožnica izpolniti menico najkasneje v dveh delovnih dnevih, pri tem pa se toženec zmotno sklicuje na 37. člen ZM, ki določa roke za predložitev menice v plačilo, ko gre za menico, ki je plačljiva na (vnaprej) določen dan. Terjatev tožnice proti tožencu iz meničnopravnega razmerja ni zastarala, ker je tožnica vložila tožbo v enem letu od dneva dospelosti menice, kot to določa drugi odstavek 78. člena ZM.

Kot zavarovana terjatev v insolvenčnem postopku se šteje zgolj tista terjatev upnika, ki je zavarovana s pravico do prednostnega plačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice. Med ločitvene pravice zato spadata, na primer, zastavna pravica, kot tudi pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje. Navedeno pomeni, da druga sredstva zavarovanja (npr. menica, ček), ki ne ustvarjajo pravice upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov iz istega premoženja, upniku, v skladu z določbami ZFPPIPP, ne dajejo ločitvene pravice. Zastavna pravica služi zavarovanju ene ali več terjatev in pooblašča zastavnega upnika, ki mu terjatev ob zapadlosti ni izpolnjena, da se poplača iz vrednosti zastavljenega objekta. Poplačilna pravica zastavnega upnika poleg glavnice zajema tudi obresti in stroške in ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Upnik lahko zahteva od sodišča prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo terjatve iz prejete kupnine s hipotekarno tožbo, lahko pa od realnega dolžnika, ki je hkrati osebni dolžnik, zahteva plačilo terjatve z dajatveno tožbo. Dolžnik klj

Menica je neodvisna od pravnega posla, iz katerega je nastala, menična obveznost je abstraktna, samostojna obveznost, ki temelji na enostranski izjavi podpisnikov menice. Tisti, ki od meničnega zavezanca (trasanta, akceptanta ali avalista) terja plačilo menične vsote, se mora izkazati kot menični upravičenec.

V primeru, ko sta upravičenec oziroma remitent in trasant oziroma zavezanec iz menice tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla, ko menica ostane v rokah strank meničnega dogovora, menica ne opravlja klasične funkcije kroženja v pravnem prometu, kot je to značilno za menico, ki jo ureja Zakon o menici (ZM). Menična obveznost zato ne postane abstraktna, temveč ostane kavzalna in vezana na temeljni posel. Iz Zakona o menici izhajajoča načela zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, ki ščitijo kroženje menice ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice, se morajo zato v konkretnem primeru umakniti načelu vestnosti in poštenja. Razmerje med pravdnima strankama, ki sta stranki meničnega dogovora oziroma menične izjave, je zato presojati upoštevaje dogovor pravdnih strank iz menične izjave in upoštevaje ugovore iz temeljnega posla.

Dospelost je bistvena sestavina menice. Pri bianko menici mora izdajatelj pooblastiti remitenta, da izpolni menico z zakonom predvideno vsebino. Če so za izpolnitev bianko akcepta določene meje, jih upnik ne sme prekoračiti, če pa meje pooblastila niso določene, velja pravilo, po katerem sme upnik izpolniti blanket v mejah, ki jih določa narava posla, iz katerega izhaja blanket. Razpravno načelo velja tudi glede indicev, zaradi česar sodišče ne more sklepati iz dejstev na dejstva. ne da bi za to imelo oporo v trditveni podlagi strank.

Menica spada med strogo formalne pravne posle. Zaradi načela formalnosti vsebine menice ni mogoče razlagati. Nesprejemljiv je predlog, da se pri presoji njene veljavnosti upošteva vsebina menične izjave in vsebina vloge, s katero je bila poslana na unovčenje. Listina, ki ni menica, nima menično pravnih posledic, se ne more uporabiti kot menica in zanjo pravila meničnega prava ne veljajo.

Eno od načel meničnega prava, ki se ne ujema popolnoma z načeli obligacijskega prava, je načelo samostojne menične obveznosti. Menična obveznost vsakega izmed podpisnikov menice je samostojna in ni odvisna od veljavnosti zaveze drugih meničnih podpisnikov. Tudi, če menico izda oseba, ki se ni sposobna menično zavezati, ker je bila izbrisana iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka, ki je menico formalno pravilno podpisal (njegov podpis ni ponarejen). Dejstvo, da torej izbrisana družba ni mogla veljavno pripoznati zastaranega dolga ne vpliva na odločitev o toženčevi obveznosti plačila regresne vsote, saj je menico podpisal (tudi) kot porok. Od tega, na kakšen način je določen čas dospelosti, je odvisno, kdaj mora imetnik menice slednjo predložiti v plačilo. V konkretnem primeru je družba S. d.o.o. T. prepustila tožnici dokončno izpolnitev dneva dospelosti na meničnem blanketu. Tožnica je kot dan dospelosti na menični blanket zapisala datum 12.5.2003, kar pomeni da je po izpolnitvi vseh ostalih manjkajočih sestavin takšno menico šteti za koledarsko menico in ne za vpoglednico, ki bi jo bilo treba predložiti v plačilo v enem letu od dneva izdaje

Bančna garancija, opremljena s klavzulo "na prvi poziv", banki onemogoča, da bi zoper upravičenca uveljavljala ugovore, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti, zato tudi toženčevega ugovora, da je banka bančno garancijo unovčila, čeprav za unovčenje niso bili izpolnjeni pogoji, ni mogoče upoštevati. Toženec ne more podati ugovora, da je bianko menica izpolnjena v nasprotju s pooblastilom za njeno izpolnitev glede podpisa meničnega zavezanca, saj je podpis meničnega zavezanca tista sestavina bianko menice, ki mora biti izpolnjena že ob njeni izročitvi, sicer sploh ne gre za (bianko) menico. Lahko pa bi toženec trdil, da podpis na menici ni njegov, in s tem izpodbil veljavnost menice, česar pa v obravnavani zadevi toženec ni storil. Menica vpoglednica mora biti načeloma predložena v plačilo v enem letu od dne, ko je bila izdana, vendar lahko trasant ta rok skrajša, podaljša ali odredi, da ne sme biti predložena v plačilo pred določenim časom - v takem primeru začne rok za predložitev teči šele od tega časa. Pravdni stranki sta se v obravnavanem primeru dogovorili, da banka menice ne sme izpolniti pred unovčenjem garancije, torej je

Toženci niti tekom izvršbe niti tekom te pravde, ki je izvršbi sledila, višini vtoževane terjatve niso ugovarjali, in ker je sodišče v pravdnem postopku na trditveno in dokazno podlago pravdnih strank vezano (2. odstavek 7. člena ZPP), samo, brez usteznih ugovornih navedb tožencev, ni imelo podlage za zaključek, da zahtevek po višini ni izkazan oziroma utemeljen. Prvostopnemu zaključku bi bilo mogoče pritrditi le v primeru, če bi bila tožba nesklepčna, torej, če utemeljenost tožbenega zahtevka ne bi izhajala iz dejstev, ki so navedeni v tožbi. Vendar pa temu ni tako. Menica je bila s strani remitenta pravočasno predložena Agenciji za plačilni promet v plačilo, to je že na sam plačilni dan (prim. 37. člen ZM), delna odklonitev plačila pa je bila v dveh delavnikih, ki sta sledila plačilnemu dnevu menice, tudi ugotovljena z javno listino (t.i. protest zaradi neplačila - prim. 43. člen ZM). Meničnopravni zahtevek tožeče stranke tudi ni zastaral, saj je bil predlog za izvršbo vložen v roku enega leta od dneva pravočasno napravljenega protesta (prim. 2. odstavek 78. člena ZM). Glede na smiselno razlago 74. člena ZM pa

S protestom si zagotovi oseba, ki protestira menico, dokazilo o tem, da je pravočasno, a brez uspeha opravila določena menična opravila.