24. člen ZM

Trasirana lastna menica je tista, katero trasant trasira na samega sebe. Pri tem je zlasti značilno, da sta praviloma kraj izdaje in plačilni kraj ista, čeprav lahko trasant kot plačilni kraj navede drug plačilni kraj, kot je kraj prebivališča trasata in trasanta v eni osebi. Pri omenjeni menici je zlasti pomembno, da ni krajevne razlike med mestom izdaje menice in plačilnim krajem. Da je trasant trasat, mora biti iz menice jasno razvidno, kar pomeni, da mora trasant vpisati svoje ime kot trasat (ne podpisati) v blanketo pod klavzulo “obvestite”. Gre za trasirano lastno menico, če ima trasant enak priimek in ime oziroma enako firmo kot trasat. Domneva se, da gre za trasirano lastno menico, če bi imela trasant in trasat enako ime oziroma enako firmo in bila iz istega mesta. Pri trasirani lastni menici je pomembna domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana, kar ovrže domnevo, da je akceptant lahko samo tisti, ki jo podpiše kot akceptant. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana. Ureditev 24. člena ZM se nanaša na način oziroma obli

Podpis na sprednji strani talona predstavlja podpis na licu menice.

Podpis trasata se po zakonu in pravni teoriji lahko nahaja kjerkoli na meničnem blanketu oz. licu menice (ni torej nujno, da se trasat podpiše v „svoji“ rubriki). „Kjerkoli“ pa pomeni, da se njegov podpis lahko nahaja tudi na mestu izdajatelja menice. Z vidika meničnopravne obličnosti akcepta se torej zahteva le, da se na licu menice nahaja podpis osebe, ki je navedena kot trasat.

Nižji sodišči sta ugotovili, da je toženec lastno menico podpisal tudi v svojem imenu, ne kot direktor menične izdajateljice, in to na levi strani počez s pripisom „akceptiram.“ Tako je lastna menica s toženčevim akceptom postala trasirana menica, toženec pa je po prvem odstavku 24. člena ZM postal trasat. Ker se je z akceptom toženec obvezal menico plačati ob dospelosti, je odločitev pritožbenega sodišča, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v delu, s katerim je bilo tožencu naloženo plačilo glavnice z obrestmi, materialnopravno pravilna.

Če je na menici ob navedbi pravne osebe oz. žiga pravne osebe lastnoročni podpis brez posebne označbe, se praviloma šteje, da jo je oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec firme, čeprav to iz menice ni razvidno.

Ugotovitev, da je bila menica dana za zavarovanje terjatve po pogodbi o sodelovanju ter da je Aneks št. 2 sestavni del te pogodbe, utemeljujeta odločitev nižjih sodišč, da se bianco menica nanaša tudi na terjatev, ki je bila v aneksu ugotovljena in konvertirana.

Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.

Obravnavane so obveznosti podpisnika bianco menice.

Toženec je s podpisom menice na levi strani brez žiga pravne osebe, katere direktor je bil in je kot zakoniti zastopnik s svojim podpisom sprejel obveznosti za družbo, v lastnem imenu prevzel menične obveznosti. Za prevzem meničnih obveznosti namreč že zadošča podpis menice na licu s pripisom "akceptiram".Podpis na licu menice s pristavkom "akceptiram", velja glede na kogentne in stroge menične predpise, za akcept in tega menična izjava ne more spremeniti (prvi odstavek 24. člena Zakona o menici - ZM). S to izjavo je izdajatelj menice, trasant - družba pooblastil tožnico kot remitenta da izpolni bianco menico do višine vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditne pogodbe oziroma vseh drugih terjatev tožnice ter da izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni in uporabi izpolnjeno menico za izterjavo vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti, pri čemer naj bo menica izpolnjena s klavzulo "brez protesta". Na podlagi takega pooblastila je smela tožnica glede na podpis toženca na levi strani lica menice izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom, saj si drugače njegovega podpisa s pripisom "akceptiram", glede na menične predpise ni mogoče razlagati.  </

Zakon o menici ne pozna pojmov meničnega dela in talona kot delov menične golice. Uporablja le pojem lice menice (na primer 1. odst. 24. čl., 3. odst. 30. člena)in tudi ne obvezuje strank, da uporabijo menične obrazce. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravno zmotno presodilo, da podpisa prvega in drugega toženca na licu menice le teh ne zavezujejo kot menična zavezanca zgolj zato, ker so podpisi dani na t. i. talonu.

Podpis na licu menice po prvem odstavku 24. člena Zakona o Menici - v nadaljevanju ZM, velja za akcept. Toženčev zapis in podpis na levi strani lica menice sta brez kakršnekoli dodatne navedbe, iz katere bi sledilo, da ne pomeni akcepta, oziroma brez žiga družbe, ki bi pomenil, da trasant menico sam tudi akceptira. Trasant menice v obravnavanem primeru je d.o.o., zato bi zapis "akceptiram" in podpis, ki ni podpis trasanta, pomenil akcept. Tega tudi menična izjava z dne 2.10.2001 ne spremeni, saj je na podlagi tega tožeča stranka glede na podpis toženca na levi strani lica menice smela izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom. Glede na že navedeno načelo menične strogosti namreč ni mogoče dokazovati tistega, kar ni zapisano na menico - na primer pomanjkanje žiga družbe d.o.o., kot je v izpovedbi zatrjeval toženec.

Če je na menici navedeno, da je plačljiva v Ljubljani pri S. d.d., Ljubljana, gre za domicilirano trasirano menico, ki je ni treba prezentirati akceptantu, ampak domiciliatu. Ni nujno, da za veljavno zavezo z akceptnim nalogom izdajatelj akceptnega naloga sklene tudi poroštveno pogodbo za vračilo kredita, ki ga je zavaroval z izdajo naloga. Ne gre za prekoračitev tožbenega zahtevka, če sodišče prve stopnje ne prisodi ne več in ne kaj drugega (aliud) kot je zahteval tožnik. Tožeča stranka je namreč zahtevala vrnitev edine, z njene strani akceptirane bianko menice, ki jo je sodišče prve stopnje le določno opredelilo, pri čemer med strankama ni bilo sporno, da tožena stranka nima v posesti nobene druge (akceptirane) (glej tudi ugotovitve v zvezi s pritožbo tožeče stranke).

Res je, da v skladu s 1. členom Zakona o menici akceptantov podpis ni bistvena sestavina menice, zato ima menica do akceptiranja prav tako značaj menice in v posledici nastanek meničnih zavez med drugimi podpisniki menice. Da pa bi remitent kot upnik lahko od trasata v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine uspel s predlogom, mora kot verodostojno listino predložiti menico, ki je akceptirana s strani trasata, saj lahko samo na ta način izkazuje meničnopravno zavezo trasata kot dolžnika. Menica, ki takšne sestavine ne vsebuje, ne more predstavljati verodostojne listine kot podlage za uveljavljani zahtevek remitenta do trasata.

Okoliščine, da je bila toženka pooblaščena za podpis menice za izdajatelja, ni ovira, da v lastnem imenu sprejme akcept. Pravni položaj je podoben, kot če direktor družbe, ki s svojim podpisom kot zakoniti zastopnik sprejema obveznosti za družbo, v lastnem imenu kot porok jamči za te obveznosti.