32. člen ZM

Pravdni stranki sta bili v obligacijskem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o vodenju računa. Z njo se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki omogočala razpolaganje z denarnimi sredstvi na računu ter da bo sredstva na računu zmanjšala le na podlagi naloga tožeče stranke ali v zakonsko predvidenih primerih. Ker je tožena stranka zmanjšala denarna sredstva na računu tožene stranke brez naloga tožene stranke (na podlagi menice, na kateri je bil podpis zakonitega zastopnika tožene stranke ponarejen), takšno ravnanje predstavlja kršitev obveznosti tožene stranke po sklenjeni pogodbi o vodenju računa in ima lahko za posledico poslovno odškodninsko odgovornost tožene stranke. Listina, ki je bila toženi stranki predložena na unovčenje vsebuje vse zakonsko določene sestavine menice. Zato jo je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba obravnavati kot menico. Dejstvo, da je bilo naknadno ugotovljeno, da je podpis na menici ponarejen, namreč v ničemer ne vpliva na opredelitev listine. Od banke ni mogoče zahtevati in niti ni mogoče življenjsko realno pričakovati, da bo implementirala takšne mehanizme, ki bi preprečili vse zlorabe. Banka nima pravice in niti d

Terjatev preide na prevzemnika že v trenutku, ko je sklenjena pogodba o odstopu. Z obvestilom se doseže končni uspeh cesije, ki je v tem, da lahko dolžnik poslej veljavno izpolni obveznost le prevzemniku. To pa obenem pomeni, da lahko po opravljeni naznanitvi s terjatvijo veljavno razpolaga samo prevzemnik.

Dospelost je bistvena sestavina menice. Pri bianko menici mora izdajatelj pooblastiti remitenta, da izpolni menico z zakonom predvideno vsebino. Če so za izpolnitev bianko akcepta določene meje, jih upnik ne sme prekoračiti, če pa meje pooblastila niso določene, velja pravilo, po katerem sme upnik izpolniti blanket v mejah, ki jih določa narava posla, iz katerega izhaja blanket. Razpravno načelo velja tudi glede indicev, zaradi česar sodišče ne more sklepati iz dejstev na dejstva. ne da bi za to imelo oporo v trditveni podlagi strank.

Avalist – porok je prav tako odgovoren kakor tisti, za katerega je porok. Zato pa ima zoper meničnega upnika v tem primeru vse ugovore kot oseba, za katero jamči, torej tudi ugovore iz temeljnega razmerja. Slednje pa narekuje, da se je sodišče prve stopnje dolžno opredeliti tudi do zatrjevane spremembe višine in zapadlosti vtoževane obveznosti, v kolikor je ta drugačna v posledici sklenjene prisilne poravnave.

Eno od načel meničnega prava, ki se ne ujema popolnoma z načeli obligacijskega prava, je načelo samostojne menične obveznosti. Menična obveznost vsakega izmed podpisnikov menice je samostojna in ni odvisna od veljavnosti zaveze drugih meničnih podpisnikov. Tudi, če menico izda oseba, ki se ni sposobna menično zavezati, ker je bila izbrisana iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka, ki je menico formalno pravilno podpisal (njegov podpis ni ponarejen). Dejstvo, da torej izbrisana družba ni mogla veljavno pripoznati zastaranega dolga ne vpliva na odločitev o toženčevi obveznosti plačila regresne vsote, saj je menico podpisal (tudi) kot porok. Od tega, na kakšen način je določen čas dospelosti, je odvisno, kdaj mora imetnik menice slednjo predložiti v plačilo. V konkretnem primeru je družba S. d.o.o. T. prepustila tožnici dokončno izpolnitev dneva dospelosti na meničnem blanketu. Tožnica je kot dan dospelosti na menični blanket zapisala datum 12.5.2003, kar pomeni da je po izpolnitvi vseh ostalih manjkajočih sestavin takšno menico šteti za koledarsko menico in ne za vpoglednico, ki bi jo bilo treba predložiti v plačilo v enem letu od dneva izdaje

V danem primeru je bil predlog za dovolitev izvršbe (na podlagi verodostojne listine) vložen v elektronski obliki, kar pomeni, da izvršilno sodišče ni preizkušalo, ali je verodostojna listina, ki je podlaga predlogu za izvršbo, res menica oziroma, ali iz nje izhaja menična zaveza dolžnika. Ker dejstvo izdaje sklepa o izvršbi na podlagi menice (ob dejstvu vloženega ugovora zoper izdani sklep) vzpostavlja domnevo obstoja nevarnosti v smislu 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, preizkus materialnopravnih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi menice pa je (kadar je predlog za izvršbo vložen v elektronski obliki) omejen na preizkus vsebine predloga, navedeno po oceni pritožbenega sodišča daje sodišču pooblastilo, da ob preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe presoja, ali listina, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, je menica oziroma, ali iz nje izhaja menična zaveza dolžnika.

Bančna garancija, opremljena s klavzulo "na prvi poziv", banki onemogoča, da bi zoper upravičenca uveljavljala ugovore, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti, zato tudi toženčevega ugovora, da je banka bančno garancijo unovčila, čeprav za unovčenje niso bili izpolnjeni pogoji, ni mogoče upoštevati. Toženec ne more podati ugovora, da je bianko menica izpolnjena v nasprotju s pooblastilom za njeno izpolnitev glede podpisa meničnega zavezanca, saj je podpis meničnega zavezanca tista sestavina bianko menice, ki mora biti izpolnjena že ob njeni izročitvi, sicer sploh ne gre za (bianko) menico. Lahko pa bi toženec trdil, da podpis na menici ni njegov, in s tem izpodbil veljavnost menice, česar pa v obravnavani zadevi toženec ni storil. Menica vpoglednica mora biti načeloma predložena v plačilo v enem letu od dne, ko je bila izdana, vendar lahko trasant ta rok skrajša, podaljša ali odredi, da ne sme biti predložena v plačilo pred določenim časom - v takem primeru začne rok za predložitev teči šele od tega časa. Pravdni stranki sta se v obravnavanem primeru dogovorili, da banka menice ne sme izpolniti pred unovčenjem garancije, torej je