VSM sklep I Ip 545/2014

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi v celoti in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek le v delu, ki se nanaša na dovoljeno izvršbo na premoženje, ki spada v stečajno maso.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se izvršilni postopek ustavi z dnem 19. 3. 2012.

2Upnik v pravočasni pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in v bistvenem navaja, da je v tem postopku uveljavljal na podlagi verodostojne listine terjatev stroška vodarine za odjemno mesto na dolžničinem domačem naslovu, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja za dolžnico. Upnik je dolžnici tudi po začetku stečajnega postopka zagotavljal vodo, dolžnica pa izstavljenih računov ni poravnala, zato je dne 6. 12. 2013 vložil izvršilni predlog. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti določila drugega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa primere za katere ne velja prepoved dovolitve izvršbe kljub stečajnemu postopku. Meni, da gre za strošek stečajnega postopka iz 354. člena ZFPPIPP. V drugem odstavku 355. člena ZFPPIPP so med tekočimi stroški stečajnega postopka uvrščeni tudi stroški porabljene vode. Med stroški izvršilnega postopka pa spadajo tudi drugi stroški, ki nastanejo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. Dolžnik z uvedbo stečajnega postopka ni oproščen plačevanja tekočih stroškov za naprej. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje izvršilnega postopka. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je prenagljeno zaključilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za ustavitev postopka zaradi začetega stečajnega postopka nad dolžnikom. Sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo zakonskih določil, ki opredeljujejo izjeme od nedopustnosti individualne izvršbe po začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 131. člena ZFPPIPP).

5Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek na podlagi določila 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ker upnik do začetka stečajnega postopka v izvršilnem postopku naj ne bi pridobil ločitvene pravice na predmetih izvršbe. Toda tega določila v situaciji, ko je bil začet stečajni postopek pred začetkom izvršilnega postopka, ni pravilno uporabiti, saj ureja razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom v položaju, ko je bil izvršilni postopek že v teku, še preden se je začel stečajni postopek. V obravnavani zadevi pa je bil začet postopek osebnega stečaja nad dolžnikom dne 19. 3. 2012, torej še pred vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine dne 6. 12. 2013.

6V takem položaju sicer velja splošna prepoved dovolitve izvršbe (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP), saj se daje prednost poplačilu upnikov v stečajnem postopku, kjer se zagotavlja, da bodo vsi upniki stečajnega dolžnika poplačani pod enakimi pogoji, kot temeljni cilj stečajnega postopka (prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP). Vendar tak pristop ne velja za vse terjatve upnikov stečajnega dolžnika. Pravne posledice začetka stečajnega postopka namreč učinkujejo le na terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (252. člena ZFPPIPP), le te pa je tudi treba v stečajnem postopku pravočasno prijaviti, da bi bile v njem poplačane in ne bi prenehale (prvi in peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).

7Drugačen režim pa velja za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. Te terjatve obravnava zakonodajalec kot stroške stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP), in jih ni treba prijaviti, kot velja za terjatve, nastale pred začetkom stečajnega postopka (a contrario četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP). Tak režim odstopa od temeljnega načela koncentracije (227. člena ZFPPIPP). Stroški stečajnega postopka se namreč ne poplačajo po splošnih pravilih iz razdelitvene mase, ampak jih poplačuje stečajni upravitelj ločeno ob soglasju stečajnega sodišča (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP), izjemoma tudi brez soglasja sodišča, če gre za stroške, opredeljene v drugem odstavku 357. člena ZFPPIPP.

8Posebnost položaja stroškov stečajnega postopka v stečajnem postopku (terjatev, nastalih po začetku stečajnega postopka) pa se odraža tudi v razmerju do izvršilnega postopka. Individualna izvršba je namreč kljub začetemu stečajnemu postopku dopustna v primeru, da upnik stečajnega dolžnika razpolaga s sodno odločbo, izdano o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Zakonodajalec je za upnike te vrste terjatev odstopil od splošnega pravila, da se naj vsi upniki poplačajo v okviru stečajnega postopka pod enakimi pogoji, in jim dal prednost s tem, ko imajo na voljo individualno izvršbo, ki lahko teče sočasno s stečajnim postopkom.(1)

9Vse pojasnjeno smiselno, torej prilagojeno posebnostim postopka, velja tudi za postopek osebnega stečaja (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP). Kot so stroški stečajnega postopka povezani z nadaljnjim „življenjem“ pravne osebe po začetku stečajnega postopka (pravni osebi nastajajo tekoči stroški elektrike, vode in podobnega), velja tudi za fizično osebo, kateri nastajajo enaki stroški v zvezi z njenim prebivanjem po začetku stečajnega postopka.(2)

10Če za pravno osebo te stroške plača stečajni upravitelj, pa fizična oseba sama razpolaga z določenim premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, in glede tega izločenega premoženja ohrani poslovno sposobnost (a contrario 1. točka prvega odstavka 386. člena ter drugi in tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP). Tako ni pravne ovire, da ne bi tekočih življenjskih stroškov (tudi strošek vodarine), ki nastanejo v času po začetku stečajnega postopka, plačal sam stečajni dolžnik iz premoženja, s katerim sme razpolagati.

11Ker zakonodajalec omogoča samostojno nastopanje stečajnega dolžnika fizične osebe v pravnem prometu tudi po začetku stečajnega postopka, je treba upnikom zagotoviti sodno varstvo za primer, da prevzetih obveznosti stečajni dolžnik prostovoljno ne bi poravnal (23. člen Ustave). Tovrstno sodno varstvo pa bi bilo brez pomena, če upnik ne bi mogel doseči tudi prisilne izvršbe.(3) Nenazadnje gre za v bistvenem enake terjatve, ki bi jih sicer upnik lahko zoper pravno osebo uveljavljal v izvršbi kot izjemo, opredeljeno v 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

12Smiselna uporaba določil, ki veljajo za terjatve do stečajnega dolžnika pravne osebe mora slediti ustavnemu načelu enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave), po katerem je bistveno enake položaje treba obravnavati enako, za različno obravnavo pa mora obstajati stvarno utemeljen razlog. Bistveni element primerjave je narava terjatve in čas njenega nastanka. Navedene terjatve tako do pravne osebe, kot do fizične osebe nastajajo zaradi bistveno enakih stroškov nadaljnjega „življenja“ pravnega subjekta po začetku stečajnega postopka (vode, elektrike,..), kot je že bilo pojasnjeno, zato ni stvarno utemeljenega razloga, da bi se upnikom tovrstnih terjatev do fizičnih oseb odvzela ali omejila možnost individualne izvršbe, ločene od stečajnega postopka, ki je sicer dopustna za pravne osebe.

13V obravnavani zadevi je upnik pridobil izvršilni naslov (pravnomočen in izvršljiv naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je po vsebini soroden plačilnemu nalogu v pravdnem postopku) za terjatvi vodarine, nastali v letu 2013, torej po začetku stečajnega postopka. Ker po pojasnjeni zakonski ureditvi dolžnikova poslovna sposobnost glede tovrstnih pravnih poslov ni omejena, je tudi smel sam opravljati procesna dejanja v postopku pridobitve izvršilnega naslova (smiselno tretji odstavek 77. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Tako je bila tudi vročitev sklepa o izvršbi glede naložitvenega dela njemu osebno in ne stečajnemu upravitelju pravilna, s čimer je rok za ugovor lahko začel teči in ob odsotnosti ugovora ni bilo ovir za nastop učinka pravnomočnosti.

14Pravna teorija opozarja, da določbe ZPP o stečajnem postopku ne ustrezajo primerom osebnega stečaja in je zato nujna prilagojena uporaba določila 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, upoštevaje omejeno poslovno sposobnost stečajnega dolžnika.(4) Ker je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine do njegove pravnomočnosti po vsebini postopek plačilnega naloga,(5) je pravilno v delu, ki se nanaša na naložitveni del sklepa o izvršbi, upoštevati pojasnjeno stališče v pravni teoriji, ki velja za pravdni postopek, da prekinitev postopka zaradi (sicer omejene) poslovne sposobnosti fizične osebe, ki je v osebnem stečaju, ni utemeljena.

15Glede dela postopka, ki se nanaša na pogojno dovoljeno izvršbo, pa je treba upoštevati, ob tem, ali je podana izjema iz 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP), kot je že bilo pojasnjeno, tudi, na katero premoženje se z izvršbo posega. Če gre za premoženje, s katerim lahko stečajni dolžnik sam razpolaga in ni del stečajne mase, ni razlogov, da ne bi sam nastopal v postopku, v nasprotnem primeru, ko se dovoli izvršba na premoženje, ki je del stečajne mase (prvi odstavek 389. člena ZFPPIPP), pa je nujno zastopanje stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar vpliva na pravilnost vročanja sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob vročanju stečajnemu dolžniku osebno, namesto pravilno stečajnemu upravitelju kot zakonitemu zastopniku, učinka pravnomočnosti sklepa o izvršbi v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe na premoženje, ki predstavlja stečajno maso, ne more biti, saj rok za ugovor, ki teče šele od pravilne vročitve, še ni začel teči.

16V obravnavani zadevi je bila dovoljena izvršba na plačo in druge stalne prejemke stečajnega dolžnika. V delu, ki predstavlja razliko med prejemki, ki ne spadajo v stečajno maso (tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP), in delom, na katerega zaradi varstva dolžnikovega eksistenčnega minimuma ni dopustno poseči v izvršbi (102. člen ZIZ),(6) je tako podana dolžnikova procesna sposobnost v izvršbi. Glede dela, ki predstavlja stečajno maso, pa bi moral v postopku izvršbe sodelovati stečajni upravitelj, čemur pa v obravnavani zadevi ni bilo tako.

17Po pojasnjenem je v obravnavani zadevi dopustno, da na podlagi pridobljenega izvršilnega naslova še naprej teče izvršba na del plače in del drugih stalnih prejemkov, s katerimi dolžnik prosto razpolaga, ne pa tudi za presežni del. Glede dovolitvenega dela sklepa o izvršbi v njegovem delu, ki se nanaša na premoženje iz stečajne mase, pa je sporna utemeljenost izdanega potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje, glede na javno objavljen podatek o začetku stečajnega postopka, za katerega je uzakonjena domneva, da ga vsakdo pozna (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP), odločati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 42. člena ZIZ).

18Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo v celoti in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek le v delu, ki se nanaša na dovoljeno izvršbo na premoženje, ki spada v stečajno maso (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

­-------------------

Op.št.(1): O tem glej tudi Varanelli, L.: Začetek postopka individualne izvršbe, Pravna praksa, št. 13/2014, str. 18 in nasl.

Op.št.(2): Zakonski seznam stroškov stečajnega postopka v 355. členu ZFPPIPP ni zaključen, ampak gre le za primeroma naštete stroške. Stroški porabe vode spadajo med tekoče stroške, saj nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka (smiselno za fizično osebo v osebnem stečaju 9. točka drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP).

Op.št.(3): Pravica do izvršbe je neločljiv del ustavne pravice do sodnega varstva. Več o tem Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo. GV Založba, Ljubljana 2004, str. 105.

Op.št.(4): Glej obširno o tem Balažic, V.: Vpliv stečajnega postopka na pravdni postopek, Odvetnik št. 59/2013, str. 10 in 11.

Op.št.(5): Peti odstavek 41. člena in drugi odstavek 44. člena ZIZ. Primerjaj Rijavec, V., v: Ude, L., in Galič, A. (ur.): Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga. Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2009, str. 668 in 678

Op.št.(6): Stečajni dolžnik v osebnem stečaju lahko sam razpolaga s plačo in drugimi stalnimi prejemki, v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v izvršbi pa je dopustno poseči na prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, kolikor presegajo 70% minimalne plače - 1. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ).