252. člen ZFPPIPP

Položaj, ko se je nad dolžnikom pred vložitvijo predloga za izvršbo začel postopek zaradi insolventnosti, ZFPPIPP izrecno ureja v prvem odstavku 131. člena, ki se glede na 383. člen ZFPPIPP uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. Izvršilnemu sodišču navedena določba prepoveduje, da bi po začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi ali zavarovanju. Izjeme od tega pravila so za dovolitev izvršbe določene v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, v osebnem stečaju pa še v 390. člena ZFPPIPP. V obravnavani zadevi upnik ne zahteva izvršbe za terjatev, ki se po 390. členu ZFPPIPP poplača iz stečajne mase prednostno, zato ostane še presoja, ali gre za katero od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Odgovor je negativen. Po navedeni določbi je namreč po začetku postopka zaradi insolventnosti sklep o izvršbi dopustno izdati le, ko gre za izvršbo na podlagi odločb, naštetih v 1. do 4. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Ni pa v ZFPPIPP predvideno, da bi bilo po začetku postopka zaradi insolventnosti dopustno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi verodostojne listine. Čeprav sicer drži, da začetek stečajnega postopka učinkuje le

Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.

Ker je toženec prevzel terjatev izbrisane družbe s posebno izjavo, je dolžan plačati dolg družbe do tožeče stranke.

Prvi odstavek 355. člena OZ med drugim določa, da v enem letu zastarajo terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov, kot tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. Določbe 355. člena OZ zelo očitno govorijo o občasnih (ponavljajočih se) terjatvah, ki se plačujejo v določenih obdobjih (največ na tri mesece). Izmed vtoževanih terjatev je le postavka „naročnina Mobilni paket B.“ občasna terjatev po 3. točki prvega odstavka 355. člena OZ, saj gre za storitev, ki se plačuje mesečno. Tako je do vložitve predloga za izvršbo dne 8. 1. 2021 že zastarala. Vse ostale terjatve (vzdrževanje priključka v začasnem izklopu, strošek opominjanja, izguba posebne ugodnosti preklica paketa in izvedba trajnega izklopa) pa so enkratne storitve, ki so posledica toženčeve kršitve pogodbe. Enoletni zastaralni rok predstavlja izjemo od splošnega, petletnega zastaralnega roka po 346. členu OZ, izjeme pa je treba razlagati zožujoče. Enoletnega zastaralnega roka ni mogoče po analogiji širiti na druge terjatve, čeprav izvirajo iz iste pogodbe. Zato za vse preostale vtoževane terjatve velja splošni, petletni zastaralni rok (346. člen O

Upnik utemeljeno navaja, da so njegovi stroški nastali po začetku stečaja dolžnika in zaradi ravnanj dolžnika, ki je vložil (neutemeljeno) pritožbo zoper pravilni sklep z dne 8. 7. 2020, da ostane v veljavi upnikova ločitvena pravica in da se bo o poplačilu terjatve odločalo v stečajnem postopku. O kasneje nastalih stroških odloča sodišče v postopku, kjer so nastali, le poplačilo se bo opravilo v stečajnem postopku.

Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. V zakonu je drugače določeno, če so dolžniku obveznosti odpuščene. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti. Iz podatkov spisa izhaja, da so bile dolžnici v postopku osebnega stečaja njene obveznosti, za katere po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, odpuščene s pravnomočnim sklepom. Za postopek osebnega stečaja se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za stečajni postopek pravne osebe, če ni v oddelku 5.11 ZFPPIPP določeno drugače. ZFPPIPP v 355. členu določa vrste stroškov stečajnega postopka. Med te stroške sodijo tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih sklene upravitelj kot zakoniti zastopnik

Vzajemno neizpolnjeni kondikcijski zahtevki, ki jih urejajo pravila pogodbenega prava, spadajo v kategorijo »medsebojnih terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe« (pododdelek 5.3.3 ZFPPIPP). Ker za take terjatve ne nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in ker tudi niso predvidene omejitve glede ugovora sočasne izpolnitve, je toženka upravičena zahtevati, da sodišče izpolnitev njene obveznosti veže na istočasno izpolnitev tožničine obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta zato nepravilno zavrnili ugovor sočasne izpolnitve.

Nepremičnina, ki je predmet izročitve in izpraznitve v tem postopku, je bila prodana pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom in v času začetega stečajnega postopka nad dolžnikom ni predstavljala dolžnikovega premoženja in zato tudi ni bila zajeta v stečajno maso. Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik dolžnika le glede premoženja, ki je del stečajne mase, ne pa tudi glede drugega premoženja dolžnika. Stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve. V konkretni zadevi ima upnica po izvršilnem naslovu nedenarno terjatev do dolžnika (terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, katere lastnica je upnica), ki je ni mogoče izraziti v denarnem znesku in posledično nima vpliva na poplačilo terjatev drugih dolžnikovih upnikov iz premoženja stečajne mase. Stečajni postopek nad dolžnikom tako nima vpliva na postopek izterjave te nedenarne terjatve upnice, dolžniku pa poslovna sposobnost v zvezi s to terjatvijo ni omejena. Po podatkih spisa je bil sklep o izvršbi vročen le stečajnemu upravitelju dolžnika, ne pa tudi

S tem, ko tožnik v obravnavani zadevi zahteva od toženke izpolnitev obveznosti, ki nesporno vpliva na obseg stečajne mase in je obveznost nastala pred začetkom stečajnega postopka (252. člen v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), svoje pravice ne uveljavlja na predpisan način in je zato tožba nedopustna.

Ker toženka konkretnih navedb, ki bi utemeljevale zavrnitev tožbenega zahtevka, ni podala, tega tudi ne bi mogla doseči niti s svojim zaslišanjem, saj dokazi služijo ugotavljanju resničnosti navedenih dejstev, ne pa šele njihovemu navajanju. Zato so bili njeni dokazni predlogi za zaslišanje nje kot stranke in prič pravilno zavrnjeni. Sodišče bi narok za glavno obravnavo razpisalo le, če bi ga katera od pravdnih strank zahtevala. Po ustaljeni sodni praksi gre pri tem za izrecno zahtevo razpisa naroka in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo takšno zahtevo. To velja ne glede na to, ali pravdna stranka nastopa prek pooblaščenca ali samostojno kot pravni laik. Stečajni postopek vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale pred začetkom stečajnega postopka. Tožnik pa s tožbo ne zahteva poplačila obveznosti, ki so bile priznane že v okviru stečaja.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima porok pravico zahtevati od glavnega dolžnika povrnitev obveznosti, ki jo je namesto njega poravnal upniku po določbi četrtega in petega odstavka 24. člena SZ-1, če je bila obveznost dolžnika v okviru postopka osebnega stečaja predmet odpusta obveznosti.

Upnik stroškov stečajnega postopka nima položaja upnika v stečajnem postopku in tudi ni upravičen opravljati drugih procesnih dejanj v stečajnem postopku, med katere sodi tudi vložitev ugovora zoper odpust obveznosti.

Obstoj ovire za imenovanje upravitelja se lahko uveljavlja z zahtevo za izločitev stečajnega upravitelja.

Skladno z 252. členom ZFPPIPP, ki določa, da pravne posledice stečaja nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer določeno drugače, postopek osebnega stečaja nad toženko na tožničino regresno terjatev ne more vplivati. Na njeno regresno terjatev tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ki določata, da ta učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku določeno drugače, ne učinkuje, saj učinkuje le za terjatve nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 26. 1. 2015. Ob navedenem se za neutemeljene izkažejo pritožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za istovetnost denarnih terjatev in da na regresno terjatev tožnice, ki jo uveljavlja v tem postopku, učinkuje odpust obveznosti.

V postopku pri ugovoru zoper plačilni nalog sodišče preizkuša obrazloženost ugovora, ne pa vsebinske utemeljenosti. Zato po ustaljeni sodni praksi v primeru ocene, da je ugovor obrazložen, sodišču prve stopnje ni treba podrobneje navajati razlogov o tem, zakaj šteje ugovor tožene stranke za obrazložen. O vseh pravno relevantnih trditvah strank se bo moralo izjaviti sodišče v pravdnem postopku, ki bo sledil.

V stečajni postopek je treba prijaviti tudi nezapadle terjatve, vendar pod predpostavko, da so nastale pred začetkom stečajnega postopka. Odgovor na vprašanje, ali bi morala biti terjatev iz naslova sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje prijavljena v stečajnem postopku tožeče stranke oz. ali je zaradi opustitve prijave ta terjatev v razmerju do tožeče stranke prenehala, je odvisen od tega, kdaj je nastala terjatev za plačilo te sodne takse, pred začetkom stečajnega postopka ali po njem. Terjatev za plačilo sodne takse je nastala z nastankom taksne obveznosti, to je 1. 4. 2015, s sklepom 18. 8. 2015 pa je bilo odločieno, da ta obveznost (terjatev) zapade kasneje - po pravnomočnosti zaključka postopka. S pravnomočnostjo zadeve je torej že obstoječa obveznost tožnice za plačilo takse le zapadla v plačilo.

Naknadno vpisana hipoteka predstavlja pravno napako. Dolžnosti prodajalca, ki izvirajo iz pravne napake, če in ko kupec postavi v tej zvezi ustrezne zahtevke, pa ne predstavljajo neizpolnitve pogodbe v smeri prevzetih pogodbenih obveznosti. Za (delno) neizpolnitev pogodbe v primeru vpisane hipoteke bi šlo npr. v situaciji, ko bi bila ob sklenitvi prodajne pogodbe predmetna nepremičnina obremenjena (to bi bilo zavedeno v pogodbi) in bi prodajalec sprejel izrecno pogodbeno zavezo poskrbeti za izbris bremen, pa tega ne bi storil. V primeru, kot je obravnavani, torej ko stečajni dolžnik v celoti izpolni svojo pogodbeno obveznost, obveznost nasprotne pogodbene stranke pa zapade v plačilo po začetku stečajnega postopka, nasprotna pogodbena stranka ohrani pravico zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin v skladu z določili 112. člena OZ. Ob odsotnosti izrecne zakonske podlage, ki bi določala nasprotno, ni namreč videti prav nobenega sprejemljivega argumenta za razlago, da zgolj zaradi uvedbe stečajnega postopka nad eno pogodbeno stranko nasprotna pogodbena stranka izgubi pravico, ki ji gre po splošnih določilih obligacijskega prava. Zakonska ureditev klavzule "re

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka zoper toženko (ki je pravna oseba), nad katero je bil med pravdo začet stečajni postopek, tožeča stranka pa svoje terjatve do nje v stečajno maso ni prijavila, je materialnopravno pravilna.

Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju, da terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu. Gre za terjatev v pravdi, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka, a o njej še ni bilo odločeno s sodno odločbo. To torej ni takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.

Za rešitev spora je pomembno vprašanje, kdaj je tožnikova terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastala, pred ali po začetku stečajnega postopka. Odgovora na to vprašanje ni mogoče najti v ZFPPIPP, ga pa daje ZPP v 163. členu, ki določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče. Zato ni nobenega dvoma, da je terjatev tožnika nastala šele po začetku stečajnega postopka nad toženko.