VSL Sklep in sodba I Cpg 400/2023

I. Pritožba zoper izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na tretjo toženko, se zavrže.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba (v delu, ki se nanaša na prvo, drugo in četrto toženko) potrdi.

III. Tožniki morajo prvi in četrti toženki v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka, vsaki 8.324,67 EUR, obema v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Dejanski okvir spora in dosedanji potek postopka

1Tožniki² so za opravljena podizvajalska dela pri gradnji X. na podlagi dogovora o kompenzaciji (namesto plačila za delo) s tretjo toženko (investitor gradnje) pridobili v last njene nepremičnine (posamezne dele v etažni lastnini), ki so bile tedaj že obremenjene s hipotekami. Z izbrisno tožbo zasledujejo ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipotek na nepremičninah, ki so v njihovi lasti, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter ugotovitev ničnosti zavezovalnih pravnih poslov, s katerima sta se tretja in druga toženka dogovorili, da bodo na nepremičninah, ki so bile takrat še v lasti tretje toženke, zaradi zavarovanja kredita ustanovljene hipoteke. Te so bile v zemljiško knjigo vknjižene na podlagi Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa SV - 001/08 z dne 19. 12. 2008 (v nadaljevanju: Sporazum o zavarovanju z dne 19. 12. 2008, B8). S hipotekami je bila zavarovana terjatev druge toženke do tretje iz naslova vračila kredita po Kreditni pogodbi (z Dodatkom št. 1) št. 000 z dne 15. 12. 2008 (Kreditna pogodba z dne 15. 12. 2008, B6 - B7), s katero je druga toženka tretji odobrila kredit 13.620.722,75 EUR. Druga toženka je s Pogodbo o potrditvi odstopa z dne 28. 1. 2014 (B5) svojo terjatev do tretje toženke skupaj z zavarovanji odstopila pravni prednici prve toženke. Četrta toženka je h Kreditni pogodbi pristopila kot porok.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbene zahtevke: (1) za ugotovitev ničnosti Kreditne pogodbe reg. št. 000 z dne 15. 12. 2018, Dodatka št. 1 k tej pogodbi in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa SV - 001/08 z dne 19. 12. 2008, (2) za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe izvedenih pravic, označenih z ID pravice 111, 222, 333 in 444, vpisanih v korist prve toženke pri nepremičninah z ID znaki, ki so navedeni v drugi alineji I. točke izreka izpodbijane sodbe in (3) za izbris navedenih hipotek in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri navedenih nepremičninah (I. točka izreka). Odločilo je, da pravdne stroške toženk nosijo tožniki, stranski intervenientki pa sami nosita svoje (II. točka izreka). S sklepom z dne 12. 6. 2023 je izdano sodbo popravilo tako, da je v prvi alineji I. točke izreka in v 23. točki obrazložitve pri zapisu datuma 15. 12. 2018 letnico "2018" nadomestilo z "2008".

3Zoper sodbo se pritožujejo tožniki, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Na pritožbo sta odgovorili prva in četrta toženka ter priglasili stroške pritožbenega postopka.

Ugotovljeno dejansko stanje in presoja prvostopenjskega sodišča

4Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je druga toženka (banka) s Kreditno pogodbo tretji toženki odobrila kredit 13.620.722,75 EUR, ki ga mora skupaj z obrestmi vračati glede na prilive od prodaje in predvideno dinamiko prilivov iz finančnega toka projekta.³ Dogovorjen je bil mesečni plan črpanja kredita do določenih vrednosti. Določena je bila sukcesivna in namenska poraba kredita. Tretja toženka se je zavezala po sukcesivnih nakazilih drugi toženki predložiti dokazila o plačilih podizvajalcev, sicer je imela ta pravico ustaviti nadaljnje črpanje. Kot predpogoj za črpanje kredita je bila poleg ureditve zavarovanj in predložitve naloga za črpanje določena še predložitev prodajne pogodbe z Javnim stanovanjskim skladom Občine A. o prodaji 119 stanovanjskih enot, z vključenim določilom, da se celotna kupnina nakaže drugi toženki za poravnavo obstoječih kreditov kreditojemalke. Kreditna pogodba vsebuje tudi dogovor, da tretja toženka za zavarovanje terjatev druge toženke iz te pogodbe zastavlja svoje nepremičnine na X., pogodbo pa je kot solidarni porok podpisala četrta toženka.

5Druga in tretja toženka sta nato 18. 12. 2008 sklenili še Sporazum o zavarovanju denarne terjatve, ki vsebuje: (1) določno ugotovitev terjatev druge do tretje toženke; (2) izrecno in nepogojno dovolilo tretje toženke, da se ta terjatev z vsemi pripadki in stroški zavaruje z vknjižbo hipoteke na njenih nepremičninah v korist druge toženke in z zaznambo neposredne izvršljivosti, ter (3) izjavo tretje in četrte toženke, da se strinjata z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa in da se po zapadlosti terjatve opravi njeno poplačilo iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih nepremičnin in izpraznitev ter izročitev nepremičnin v enem mesecu po prodaji. Sestavni del Sporazuma je tudi besedilo Kreditne pogodbe, ki je Sporazumu nato še priložena v obliki zasebne listine, skupaj s poroštveno izjavo četrte toženke in notarskimi zapisi pooblastil za sklenitev Sporazuma. Tretjo toženko je ob sklenitvi Sporazuma zastopala B. B. Iz priloženih pooblastil izhaja, da je tretja toženka B. B. pooblastila za sklenitev (1) notarskega zapisa Kreditne pogodbe št. 000 z dne 15. 12. 2008 in (2) neposredno izvršljivega notarskega zapisa Sporazuma za zavarovanje terjatve po navedeni kreditni pogodbi. Pooblastili sta bili izdani v obliki notarskih zapisov (SV xx/08 in SV xy/08).

6Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da v obravnavani zadevi niso podani pogoji za izbrisno tožbo, določeni v 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Zavzelo je stališče, da je dopustno veljavnost pooblastila za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila izpodbijati zgolj v zemljiškoknjižnem postopku, medtem ko v pravdnem postopku to vprašanje ne more biti predmet presoje. Podredno je navedlo, da pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ustreza zakonskim zahtevam, saj vsebuje natančno in pravilno navedbo pogodbenih strank predmetnih poslov, označbo zavarovanih terjatev banke in predmeta zavarovanja ter navedbo, da se te nepremičnine zastavijo v korist druge toženke. Poleg tega po mnenju prvostopenjskega sodišča vknjižba hipotek ne bi bila neveljavna niti ob morebitnih napakah v zastopanju, saj bi se v takšnem primeru Sporazum o zavarovanju z dne 18. 12. 2008 oziroma v njem vsebovano zemljiškoknjižno dovolilo štelo za odobrenega (72. in 73. člen Obligacijskega zakonika, OZ), saj ga pogodbene stranke priznavajo in si ga želijo ohraniti v veljavi.

7Glede očitkov ničnosti Kreditne pogodbe je presodilo, da je njena vsebina jasna in ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom (prvi odstavek 86. člena OZ). V Kreditni pogodbi ni mogoče najti opore za stališče tožnikov, da je bil predpogoj za črpanje kredita, da druga toženka že tedaj prejme določena plačila, kot tudi ne, da bi bila posamezna plačila pogoj za nadaljnja črpanja. Črpanje kredita ni bilo pogojeno s tem, da druga toženka prejme kakšna plačila na račun kreditne obveznosti, temveč s tem, da ji kreditojemalka predloži prodajno pogodbo o nakupu večjega števila stanovanj, v kateri se kupec zaveže kupnino nakazati drugi toženki. Po presoji prvostopenjskega sodišča takšen predpogoj črpanja kredita ne povzroča nejasnosti glede obsega ali narave pogodbenih obveznosti kreditojemalca. Takšno pogodbeno določilo ni niti nedopusten ali nemogoč pogoj (60. člen OZ). Če tretja toženka ne bi izpolnila predpogojev za črpanje kredita, bi lahko druga toženka, v korist katere so bili določeni predpogoji, zahtevala izpolnitev teh pogodbenih obveznosti ali pa od pogodbe odstopila (103. člen OZ).

Glede pritožbe v delu, v katerem se nanaša na sodbo sodišča prve stopnje glede tretje toženke

8Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tretja toženka 8. 5. 2024 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St ... z dne 16. 4. 2024, ki je postal pravnomočen 4. 5. 2024. V skladu z določilom 80. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka.

9Ker je tretja toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala obstajati in zaradi zaključka stečajnega postopka nima pravnih naslednikov, odsotnosti sposobnosti biti stranka pa se v konkretnem primeru zaradi neobstoja pravnega nasledstva pri tretji toženki ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe tožnikov zoper odločitev sodišča prve stopnje glede tretje toženke. Pritožba je bila v tem delu vložena zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka in je zato postala nedovoljena. Na podlagi 352. člena ZPP jo je pritožbeno sodišče zato zavrglo, kot izhaja iz I. točke izreka te odločbe.

Glede pritožbe v delu, ki se nanaša na sodbo sodišča prve stopnje glede prve, druge in četrte toženke

Glede očitanega nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane sodbe

10Tožniki v pritožbi navajajo, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane sodbe, ker je prvostopenjsko sodišče v izreku pri zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe namesto kreditne pogodbe št. 000 z dne 15. 12. 2008 navedlo kreditno pogodbo št. 000 z dne 15. 12. 2018, ki ne obstaja in ni bila predmet tožbenega zahtevka.

11Takšne pritožbene navedbe niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom z dne 12. 6. 2023 izdano sodbo popravilo tako, da je v izreku (in v 23. točki obrazložitve) pri zapisu datuma 15. 12. 2018 letnico "2018" nadomestilo z "2008". Zoper ta sklep se tožniki niso pritožili. Odločitev o popravi je tako postala pravnomočna (prvi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ker je prvostopenjsko sodišče s popravnim sklepom popravilo datum kreditne pogodbe na 15. 12. 2008, nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, na katerem tožniki utemeljujejo bistveno kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ni. Če svojega nasprotovanja tožniki niso uveljavljali s pritožbo zoper popravni sklep, tega ne morejo uveljavljati s pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča. Tožniki zato v pritožbi zoper izpodbijano sodbo neutemeljeno nasprotujejo izdaji popravnega sklepa, ki ga je prvostopenjsko sodišče izdalo po vložitvi pritožbe tožnikov.

Glede pooblastila za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ter neveljavnosti vknjižb, ki so lahko predmet izbrisne tožbe

12Izbrisna tožba je namenjena odpravi tistih vknjižb, ki so neveljavne iz materialnopravnega razloga, ni pa z njo mogoče uveljavljati razlogov formalnopravne neveljavnosti. V skladu z načelom legalitete (124. člen ZZK-1)⁴ mora zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti pri odločanju o vpisu ugotoviti, ali obstajajo vse z zakonom določene predpostavke za vpis v zemljiško knjigo. Formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa je zato mogoče (z ugovorom in pritožbo) uveljavljati zgolj v zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče se pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme spuščati v materialnopravno presojo pravnega naslova, torej zavezovalnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo.⁵ Prav tako ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga (pravni naslov) za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga.^{6, 7} Tisto, kar je dolžno zemljiškoknjižno sodišče presojati in je nekako na meji med formalnim preskusom in materialnim pravom, sta popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (glej četrti odstavek 149. člena ZZK-1).⁸

13Tako bo zemljiškoknjižno sodišče po predhodnem preizkusu zemljiškoknjižnega predloga, če ga ne bo zavrglo (146. člen ZZK-1), vpis dovolilo, če (1) če bo izhajala utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se s predlogom zahteva vpis, (2) če bo listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza zakonskim pogojem, (3) če bo vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, (4) če po stanju zemljiške knjige ne bo obstajala druga ovira za vpis, in (5) če bodo izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon (primerjaj prvi odstavek 148. člena ZZK-1). Na zadnjo predpostavko se navezuje tudi zahteva iz 34. člena ZZK-1. V primeru, ko zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen. Po presoji pritožbenega sodišča presoja zahtev glede veljavnosti in popolnosti pooblastila za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila predstavlja razlog formalnopravne kot tudi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe. Presoja, ali iz izdanega pooblastila izhaja, da ga izdaja resnični lastnik oziroma imetnik lastninske pravice, s katero razpolaga, za izstavitev predmetnega zemljiškoknjižnega dovolila, in če je podpis pooblastitelja na pooblastilu overjen, je formalnopravne narave. Ali pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila izpolnjuje te pogoje, je namreč mogoče presoditi že ob formalnem pregledu pooblastila. Hkrati je obstoj veljavnega pooblastilnega razmerja ter obseg upravičenosti za zastopanje vprašanje materialnega prava. Pravica zastopati temelji na izjavi zastopanega, s katero drugemu podeli upravičenost za stopanje - pooblastilu (69. in 74. člen OZ).

14Takrat, ko je imel tožnik možnost izpodbijati formalno pomanjkljivost v zemljiškoknjižnem postopku, mu takšne pravice do sodnega varstva ni mogoče priznati v pravdnem postopku z izbrisno tožbo. Pri tem je treba upoštevati, da pravnomočnost zemljiškoknjižnega sklepa zavezuje zgolj udeležence tega postopka, in sicer glede vseh vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v zemljiškoknjižnem postopku. Ne zavezuje pa tistega, ki v zemljiškoknjižnem postopku ni imel položaja udeleženca iz 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1, pač pa bi lahko imel položaj udeleženca iz 4. točke 132. člena ZZK-1, vendar svoje udeležbe ni prijavil. Takšnemu udeležencu je treba dopustiti izbrisno tožbo tudi iz tistih razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati v zemljiškoknjižnem postopku, pod pogojem, da je zaradi teh razlogov vknjižba tudi materialnopravno nepravilna. Neveljavnost, ki je hkrati formalnopravne in materialnopravne narave, je torej mogoče uveljavljati tudi z izbrisno tožbo, vendar le, če izbrisni upravičenec ni sodeloval v zemljiškoknjižnem postopku in ga pravnomočnost zemljiškoknjižnega sklepa zato ne zavezuje, ali pa je sodeloval, vendar ga pravnomočnost zemljiškoknjižnega sklepa glede teh vprašanj ne zavezuje.⁹ Tak je tudi obravnavani primer. Tožniki v zemljiškoknjižnem postopku pri vpisu hipotek niso sodelovali, zato jim je v tej pravdi treba dati možnost, da izpodbijajo vknjižbe hipotek na predmetnih nepremičninah. Zatrjevana neveljavnost vknjižb pa je tudi materialnopravne narave.

15Prvostopenjsko sodišče je torej zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da tožnica v tem pravdnem postopku ne more uveljavljati neveljavnosti vknjižb hipotek zaradi zatrjevane neveljavnosti pooblastilnega razmerja. Kljub temu je tožničin ugovor presojalo tudi vsebinsko in presodilo, da je bilo pooblastilo tretje toženke B. B. za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila veljavno. Po presoji pritožbenega sodišča je takšno stališče prvostopenjskega sodišča pravilno.

16S pooblastilom je tretja tožnica B. B. pooblastila za podpis (1) notarskega zapisa kreditne pogodbe reg. št. 000 z dne 15. 12. 2008 ter (2) neposredno izvršljivega notarskega zapisa sporazuma za zavarovanje terjatve po navedeni kreditni pogodbi, sklenjenega 19. 12. 2008, za zastavo nepremičnin - parcelnih številk .../2, .../3, .../4, .../5, .../6, .../7, .../8, vse k. o. ..., v korist druge toženke. Sporazum v točki "Drugič" vsebuje izrecno in nepogojno izjavo tretje toženke za vpis hipotek v korist druge toženke.

17Prvi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) določa, da mora v neposredno izvršljivem notarskem zapisu zastavitelj soglašati, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na njegovi nepremičnini. Ta del določbe je treba razumeti tako, da mora pravni posel o ustanovitvi hipoteke, ki je sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo.¹⁰ Za pridobitev notarske hipoteke veljajo smiselno enaka pravila kot za pridobitev pogodbene hipoteke. Poleg razpolagalnega pravnega posla in s tem povezano izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila je potrebna še oprava pridobitnega načina - vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 141. člena SPZ). Ta se opravi na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila za vpis hipoteke (drugi odstavek 141. člena SPZ). Zemljiškoknjižno dovolilo je torej nujni sestavni del sporazuma o ustanovitvi notarske hipoteke. Zato v takšnem primeru pooblastilo za sklenitev pravnega posla o ustanovitvi hipotek v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa obsega tudi pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Brez izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila hipotek ne bi bilo mogoče ustanoviti. Prav z namenom ustanovitve hipotek pa je bilo pooblastilo dano. Če pooblastilo ne bi obsegalo izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, pooblaščenec ne bi mogel opraviti tisto, za kar je bil pooblaščen - sklenitev Sporazuma, ki je vsebovalo zemljiškoknjižno dovolilo in s tem za zastavo nepremičnin. Pooblastilo je zato širše in obsega tudi izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Glede na navedeno ni utemeljeno stališče tožnikov, da bi moralo pooblastilo vsebovati izrecno izjavo, da je pooblaščenka v imenu pooblastiteljice upravičena podati izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo za ustanovitev spornih hipotek. Pritožbeni očitek zmotne uporabe 34. člena ZZK-1 in 23. člena SPZ ni utemeljen.

18Sklep Višjega sodišča v Kopru Cdn 5/12 z dne 17. 1. 2012, na katerega se sklicujejo tožniki, z obravnavano zadevo ni primerljiv. V tisti zadevi iz pooblastila ni bilo mogoče jasno razbrati volje pooblastiteljice za podpis listin, na podlagi katerih je bil predlagan zemljiškoknjižni vpis. V pooblastilu je bilo posplošeno navedeno, da je pooblaščenka skrbnica vsega premoženja, ki je predmet denacionalizacijskega oziroma zapuščinskega postopka, prav tako vsega premoženja, ki je v začasni uporabi do pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji in premoženja, ki ji je pripadalo po zapuščinskem postopku po očetu. V tej zadevi je mogoče jasno razbrati voljo pooblastiteljice po podelitvi pooblastila za sklenitev konkretnega pravnega posla.

19Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da bi se v primeru napak pri zastopanju Sporazum o zavarovanju oziroma v njem vsebovano zemljiško dovolilo štel za odobrenega. Ta razlog iz 31. točke obrazložitve izpodbijane sodbe je naveden le rezervno, za primer, da pritožbeno sodišče ne bi sledilo drugim nosilnim razlogom. Ker je pritožbeno sodišče sprejelo razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je bila tretja toženka pri sklepanju Sporazuma o zavarovanju oziroma izdaji zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo hipotek pravilno zastopana, je zgoraj naveden razlog odveč. Pritožbeno sodišče zato tistih pritožbenih trditev, s katerimi tožniki grajajo zaključek prvostopenjskega sodišča glede naknadne odobritve Sporazuma o zavarovanju oziroma v njem vsebovanega zemljiškoknjižnega dovolila, ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Glede dobre vere toženk pri sklenitvi izpodbijanih poslov in vknjižbi hipotek v zemljiško knjigo

20Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da dobra vera toženk v tej zadevi ni pomembna (45. točka obrazložitve). Dobra vera toženk bi lahko bila pomembna le v okviru presoje pasivne legitimacije za izbrisno tožbo (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Tega prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba presojati, ker je pravilno zaključilo, da so bile vknjižbe hipotek materialnopravno veljavne. Iz tega razloga dokazni predlog tožnikov po predložitvi dokumenta oziroma pravnega mnenja prve toženke o skrbnem pregledu pred prevzemom terjatev po 227. členu ZPP, ki ureja edicijsko dolžnost, ni utemeljen.¹¹ Tožniki ne morejo uspeti niti z navajanjem, da bi s tem dokaznim predlogom dokazovali tudi zatrjevano ničnost izpodbijanih pravnih poslov. Tak dokazni predlog že na prvi pogled ni utemeljen, zato tožniki ne morejo uspeti z zatrjevanjem, da se prvostopenjsko sodišče do tega dokaznega predloga ni opredelilo. Predmet dokazovanja so lahko le dejstva, to so okoliščine zunanjega sveta. Ničnost pravnega posla je pravni pojem. Gre za uporabo materialnega prava, ki se ne dokazuje. Pritožbeni očitek nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zato ni utemeljen.

Glede zatrjevane ničnosti Kreditne pogodbe

21Pritožbene trditve, da je Kreditna pogodba nična, ker nasprotuje morali (načelu vestnosti in poštenja), niso utemeljene. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega, da so določila Kreditne pogodbe o pogojih za črpanje kredita jasna. Pritožbena trditev, da se je nepremičnina obremenjevala na način, ki ga kreditni pravni posel ne podpira, je povsem posplošena. Enako velja za trditev, da pogodbeno določilo, ki kot predpogoj za črpanje kredita zahteva predložitev prodajne pogodbe tretje toženke z Javnim stanovanjskim skladom Občine A. o prodaji 119 stanovanjskih enot, z vključenim določilom, da celotna kupnina nakaže drugi toženki, nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in morali. Tožniki niti v pritožbi niso pojasnili v čem konkretno oziroma na kakšen način navedeni pogoj kreditojemalca postavlja v izrazito slabši položaj, v katerem ni jasno, kakšne obveznosti je prevzel. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je navedeni predpogoj za črpanje kredita jasen in razumljiv ter predstavlja dodatno jamstvo kreditodajalki za poplačilo njene terjatve. Takšno pogodbeno določilo ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja, pač pa je rezultat dogovarjanja pogodbenih strank in s tem odraz prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Po naravi stvari so interesi udeležencev obligacijskih razmerij nasprotni. Pri nekaterih poslih, predvsem pri dvostransko vzajemnih pogodbah in posebej pri gospodarskih pogodbah, je špekulativni namen strank običajen in pričakovan. Načelo vestnosti in poštenja terja od udeležencev, da si pri sklepanju obligacijskih razmerij in izvrševanju pravic ter izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke. Ne zahteva pa, da udeleženci nehajo uveljavljati svoje interese.¹² V obravnavanem primeru trditvena podlaga tožnikov ne omogoča zaključka, da je druga toženka pri uveljavljanju svojih interesov prekoračila meje tega načela. Na podlagi zgoraj povzete trditvene podlage tožnikov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem prič C. C. in D. D.

22Sodišče prve stopnje je dokazni predlog z zaslišanjem navedenih prič pravilno zavrnilo tudi glede črpanja kredita in glede (ne)izpolnjevanje pogojev za črpanje kredita. Ker je ocenilo, da so se tožniki med postopkom uklonili dokazno podprtim trditvam toženk, da je bil kredit v celoti počrpan, česar tožniki v pritožbi ne izpodbijajo, zaslišanje prič ni bilo potrebno. Glede (ne)izpolnjevanja pogojev za črpanje kredita pa je pravilno pojasnilo, da navedeno dejstvo v tej pravdni ni pomembno. Tudi če pogoji za črpanje kredita niso bili izpolnjeni, to samo po sebi ne bi povzročilo neveljavnosti Kreditne pogodbe. Z ničnostno sankcijo nikoli ni mogoče sankcionirati kršitev pogodbenih obveznosti, pač pa so tem namenjene druge pravne posledice. Druga toženka bi lahko pri izpolnitvi pogodbenih predpogojev vztrajala ali pa od pogodbe odstopila. Da bi druga toženka od Kreditne pogodbe odstopila, pa nobena od pravdnih strank ni zatrjevala.

23Ne drži pritožbena trditev, da so tožniki v postopku na prvi stopnji predlagali, da toženke v spis predložijo prodajne pogodbe, sklenjene z Javnim stanovanjskim skladom Občine A. Tožniki takšnega dokaznega predloga v postopku pred sodiščem prve stopnje niso podali.¹³ Zatrjevali so le, da bi morala druga toženka, v kolikor bi želela dokazati, da je tretja toženka izpolnila vse pogoje po Kreditni pogodbi, predložiti pogodbe z Javnim stanovanjskim skladom Občine A. Kot pojasnjeno pa trditvena podlaga tožnikov v zvezi z nemoralnostjo določb Kreditne pogodbe ne bi terjala izvedbe tega dokaza.

24Pritožniki neutemeljeno izpodbijajo ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bila Kreditna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa oziroma, da je bila sestavni del Sporazuma o zavarovanju. Sodišče prve stopnje je to ugotovitev oprlo na zadnji stavek točke "Prvič" Sporazuma o zavarovanju, kjer je navedeno, da je besedilo Kreditne pogodbe sestavni del tega Sporazuma.

Sklepno in odločitev o pritožbenih stroških

25Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo tožnikov zoper izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na tretjo toženko, zavrglo. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP), potem ko tudi ob uradnem preizkusu ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

26O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in s 155. členom ZPP. Tožniki s pritožbo niso uspeli, zato sami nosijo svoje pritožbene stroške. Morajo pa prvi in četrti toženki povrniti njune potrebne stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo tožnikov. Pritožbeno sodišče je prvi toženki v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) priznalo priglašenih 11.250 točk za odgovor na pritožbo (1. točka tar. št. 22 OT) in 122,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), kar skupaj znaša 6.823,5 EUR, upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,6 EUR. K priznanim stroškom je pritožbeno sodišče prištelo še 22% DDV, kar znaša 1.501,17 EUR. Skupaj pritožbeni stroški prve toženke znašajo 8.324,67 EUR. Pritožbeno sodišče je opravilo enako odmero stroškov tudi za četrto toženko, zato v tej višini znašajo tudi njeni pritožbeni stroški. Zakonske zamudne obresti tečejo v obeh primerih od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

¹ Pritožbeno sodišče v nadaljevanju sodbe za vse tožnike in tožnice uporablja enoten pojem tožniki.
² Oziroma njihovi pravni predniki.
³ Najkasneje do 31. 12. 2009, ta rok pa je bil z Dodatkom št. 1 podaljšan do 30. 9. 2010.
⁴ Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
⁵ Tako na primer peti odstavek 149. člena ZZK-1: Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla.
⁶ Nina Plavšak v: Nina Plavšak, Tone Frantar, Miha Juhart, Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 1998, str. 45.
⁷ Primer: ponarejenost podpisa na pogodbi, ki vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ni ničnostni razlog, ki bi ga zemljiškoknjižno sodišče smelo upoštevati. Glej sklep VSL I Cp 2287/2009 z dne 2. 9. 2009.
⁸ Glej Matjaž Tratnik, Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem in sodno prakso, GV Založba, Ljubljana 2016, str. 334 - 335 ter Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur, Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi, Maribor, Inštitut za nepremičninsko pravo, 2008, str. 103 - 105.
⁹ Povzeto po: Tomaž Pavčnik, Izbrisna tožba (analiza prakse višjih sodišč), Pravosodni bilten, letnik XXXIII, 1/2012, Ljubljana, str. 171 - 173.
¹⁰ Glej T. Keresteš v M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur (redaktorji), Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 639.
¹¹ Tožniki so zatrjevali, da bi s predložitvijo tega poročila dokazovali slabo vero toženk.
¹² V. Kranjc v: M. Juhart, N. Plavšak (redaktorja), Obligacijski zakonik (splošni del) s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 97-98.
¹³ V tožbi (str. 10) so predlagali le, naj prvostopenjsko sodišče skladno s 227. členom ZPP toženkam naloži predložitev kartice prometa med drugo in tretjo toženko ter Javnim stanovanjskim skladom Občine A.