132. člen ZZK-1

Pritožnik je predlagal, da mu sodišče dopusti udeležbo v tem zemljiškoknjižnem postopku skladno s 4. točko prvega odstavka 132. člena ZZK-1. Da bi s takšnim predlogom uspel, bi moral konkretno navesti in izkazati, da utegne biti z obravnavanim vpisom prizadet njegov pravni interes. Trditveno in dokazno breme glede tega je na njem. Tega bremena pritožnik ni zmogel.

Sodišči sta z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora skupaj z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti in izbris vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora pravilno uporabili 243. člen ZZK-1. Brez učinkov (pravnih posledic) zaznambe spora, prvi toženec svoje lastninske pravice ne bi mogel vpisati v vrstnem redu zaznambe spora, torej z učinkovanjem pred vknjižbo lastninske pravice tožeče stranke. To kaže na neločljivo povezanost vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora z vpisom zaznambe spora, ki se vzpostavi z uresničitvijo razveznega pogoja iz tretjega odstavka 80. člena ZZK-1. Povedano drugače, če je neveljavna vknjižba v vrstnem redu zaznambe spora, potem tudi zaznamba spora sama po sebi ne more veljati (ostati veljavna). Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora pa ni neveljavna zato, ker je zemljiškoknjižno sodišče v sklepu z dne 5. 11. 2001 napačno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora, ampak zaradi obrazloženih izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo izbrisno tožbo po prvem odstavku 243.člena ZZK-1. Z zaporedjem zavestnih procesnih ravnanj v različnih sodnih postopkih sta toženca zaradi učinkov zaznambe s

Trditveno in dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za udeležbo, je na stranki, ki udeležbo priglaša. Korist, ki jo pričakuje od udeležbe v postopku, mora biti pravna, izražati se mora v sferi pravnih pravic oziroma pravnih razmerij osebe, ki priglaša udeležbo. Interes po informiranosti in abstraktna možnost izjave glede nepremičnine, na kateri ima vpisanih več izvedenih pravic, ni pravna korist.

Skladno z določbo 191. člena ZZZDR sme skrbnik odtujiti varovančeve nepremičnine samo z odobritvijo CSD, kar pomeni, da je odobritev CSD pogoj za veljavno sklenitev pogodbe o odtujitvi varovančevega nepremičnega premoženja. Ker takšno pogodbeno razmerje ne nastane, če CSD zahtevanega soglasja ne da, s smrtjo varovanca ta pogoj ne odpade. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila odobritev obravnavane prodajne pogodbe iz leta 1998, sklenjene po skrbnici J. A., potrebna kljub smrti A. A. je zato pravilen. Materialnopravno napačna pa je presoja prvostopenjskega sodišča, da je prešla pristojnost odobritve posla s trenutkom smrti A. A. iz CSD na njegove dediče, ki so stopili na njegovo mesto (132. člen ZD). Določba 191. člena ZZZDR, ki jasno določa, da je odobritev posla v pristojnosti CSD, je namenjena varstvu varovančevega premoženja kot tudi varstvu skrbnika, ki mu država v obliki odobritve nudi pomoč pri odločanju in ga s tem praviloma razbremeni odgovornosti za odločitve. Takšen namen pa, kot pravilno opozarja toženec v pritožbi, ne bi bil dosežen, če bi bili po smrti varovanca za odobritev posla pristojni njegovi dediči, ki varujejo svoje lastne interese, ki niso nujno enaki i

Odločanje sodišča je v postopku izvršbe na nepremičninah razdeljeno na posamezne faze, pri čemer zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi predstavlja zgolj eno od izvršilnih dejanj, potrebnih za realizacijo sklepa o izvršbi. Izvršilno sodišče zato v takem primeru ni "organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti" v smislu 1. točke prvega odstavka 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kot so na primer različni upravni organi, ko odločajo v postopkih iz svoje pristojnosti. Zato ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka in v posledici tega tudi ne more imeti pravice do pritožbe.

Glede na prvi odstavek 132. člena ZZK-1, ki določa udeležence zemljiškoknjižnega postopka, bi bilo pritožnico moč šteti za udeleženko predmetnega postopka, če bi izkazala, da bi utegnil biti z vpisom prizadet njen pravni interes (4. točka prvega odstavka 132. člena ZZK-1). Trditveno in dokazno breme, da utemelji svoj pravni interes, je v primeru tovrstne udeležbe na osebi, ki priglasi udeležbo.

Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.

V formalnem zemljiškoknjižnem postopku je treba upoštevati tudi načelo dispozitivnosti, in je predlagateljica upravičeno v svojo korist predlagala, upoštevaje vsebino listine, ki je podlaga za vpis, vpis glede spornih parcel do solastninskega deleža 1/3.

Predlagatelj postopka v nepravdnem postopku, v katerem si prizadeva, da bi predmetna nepremičnina pridobila status pripadajočega zemljiška k stavbi, ima pravni interes, da taista nepremičnina ne pridobi status javnega dobra. Pravilna je tudi materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru Odlok ne more predstavljati pravne podlage za zaznambo javnega dobra pri uvodoma navedeni parceli. Res je, da je mogoča zaznamba tudi v primeru, ko je sprejet podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, vendar le, če je z uveljavitvijo le-tega nastala javno pravna omejitev v prometu z nepremičnino, sicer pa je treba izdati odločbo o določitvi statusa javnega dobra (1. in 2. točka drugega odstavka 111. čelna ZZK-1).

Namen pravnega reda je, da se v primeru spora o pravici ali pravnemu razmerju ta spor čim prej reši z odločbo državnega organa, ki naj odstrani vsak dvom o medsebojnih pravicah in obveznostih. Za učvrstitev tega namena je uveljavljen institut pravnomočnosti, ki v sistemu pravnih vrednot prevladuje nad zakonitostjo, saj je temelj pravne varnosti. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da naj se spor dokončno reši in se ta razrešitev ne postavlja več pod vprašaj, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine z zatrjevanjem nepravilnega odločanja toženo stranko postavila v položaj, da naj se ekskulpira. Pravica do povračila škode po 26. členu Ustave RS je namreč sekundarno varstvo pred protipravnim ravnanjem državnih organov. Morebitni sanaciji nepravilnega odločanja sodišč je zato namenjen sistem pravnih sredstev.

Zakon o zemljiški knjigi v določbah, ki urejajo postopek z ugovorom, ne predvideva, da bi se v zemljiškoknjižnem postopku ugovor vročal udeležencem postopka v odgovor. Gre torej za specialno ureditev tega postopka in zato v zvezi s tem vprašanjem ne pride v poštev drugi odstavek 120. člena ZZK-1, saj ne gre za vprašanje, ki z zakonom ne bi bilo urejeno. Oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet, lahko ne glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku do izdaje odločbe o vpisu svoje udeležbe ni priglasila, zoper sklep vloži pravno sredstvo, pri tem pa mora seveda izkazati pravni interes za vložitev pravnega sredstva in je časovno omejena z rokom udeleženca, kateremu je bila odločba nazadnje vročena. Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o tem pravnem sredstvu vsekakor najprej presoditi, ali je podan pravni interes takšne osebe za vložitev pravnega sredstva, kot mu to izrecno nalaga prvi odstavek 30. člena ZNP.

P. R. je udeležbo v zemljiškoknjižnem postopku prijavil še pred izdajo sklepa o dovolitvi vpisa in mu je sodišče udeležbo dovolilo ter proti sklepu o dovolitvi vpisa v roku osmih dni vložil ugovor. Zato je zavrženje udeleženčevega ugovora kot prepoznega nepravilno.

Zaznamba izvršbe in hipoteka, pridobljena v izvršilnem postopku, sta neločljivo povezani in upnik že s samo zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi pridobi tudi hipoteko. Dejstvo, da poleg zaznambe izvršbe ni bila hkrati vknjižena tudi hipoteka, glede na izrecne zakonske določbe, da se hipoteka pridobi že z vpisom zaznambe izvršbe, ni relevantno, saj vknjižba hipoteke nima konstitutivnega pomena za nastanek hipoteke, ampak ima tak pomen že vpis zaznambe izvršbe. Pridobitev zastavne pravice na nepremičnini pa nedvomno posega v pravice lastnika, zato je izbrisna tožba zoper zaznambo izvršbe dovoljena. Zemljiškoknjižno sodišče ne sme dovoliti vpisa zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, oziroma dovoli vpis samo, če je obvestilu izvršilnega sodišča priložen sklep o izvršbi, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Ker je torej zemljiškoknjižno sodišče dolžno preveriti pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, gre za formalnopravno neveljavnost vpisa, ki jo je mogoče in potrebno uveljavljati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku, zato izbrisna tožba ni dopustna. Če tožnika nis

Sklenitelji pogodbe o prenosu lastninske pravice na stanovanju po določbah VIII. poglavja SZ so skupaj z zemljiškoknjižno lastnico takšne nepremičnine enotni in nujni sosporniki. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na dovoljenost vpisov v zemljiško knjigo v primerih, ko ti temeljijo na razpolagalnih poslih, ki so začeli učinkovati v notranjem razmerju med stečajnim dolžnikom kot odsvojiteljem in pridobiteljem stvarne pravice pred začetkom stečajnega postopka.

Pritožnika v obravnavani zadevi nista niti predlagatelja postopka niti osebi, v katerih korist je bil vpis predlagan ali osebi, proti katerima je bil vpis opravljen, temveč je v njuno korist zaznamovan le spor o pridobitvi lastninske pravice, zato jima prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno vročati sklepa o vpisu.

Oseba iz 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1 je udeleženec šele od trenutka, ko priglasi svojo udeležbo. Ker pritožnik pred vložitvijo ugovora svoje udeležbe ni priglasil, mu sodišče prve stopnje ni moglo vročiti sklepa o vpisu, še manj pa bi to moralo in smelo storiti. Sklep o dovolitvi vpisa je postal pravnomočen, ko se je iztekel rok za vložitev ugovora osebam, ki so bile v tistem trenutku udeleženci postopka, zato je vložitev ugovora po tem roku prepozna.

V skladu z določbo 132. člena ZZK-1, ki opredeljuje krog udeležencev zemljiškoknjižnega postopka, sama vročitev sklepa o vpisu še ne pomeni, da je oseba s tem pridobila status udeleženca. Ker predlagatelj ni pravočasno predlagal vknjižbe v vrstnem redu zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ni izkazal, da bi bile z izbrisom te zaznambe prizadete njegove pravice oziroma podan njegov pravni interes.

V zemljiškoknjižnem postopku ni možna razveljavitev klavzule pravnomočnosti.

Če lastnik nepremičnine ustanovi lastniški zemljiški dolg z namenom, da bi izigral vrstni red poplačila, je tak posel ničen. Vendar pa tega upnik ne more uveljavljati v zemljiškoknjižnem postopku (sproženim za vknjižbo zemljiškega dolga), marveč v pravdi.

Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1 je udeleženec postopka tudi druga oseba (poleg ostalih iz 1. do 3. točke te določbe), katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Odločilno torej ne more biti zgolj to, da je nekdo z vlogo prijavil svojo udeležbo, v kateri se sklicuje na prizadetost interesa, temveč mora slednje tudi izkazati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je v ugovornem postopku najprej pretresalo vprašanje, ali je dr. J.S. izkazal, da utegne biti s spornim vpisom prizadet njegov interes. Le če bi bil odgovor pritrdilen, bi se moralo opredeliti tudi do njegovih navedb, s katerimi je izpodbijal odločitev o vpisu.