148. člen ZZK-1

Statusa pripadajočega zemljišča nepremičnina ne izgubi niti v primeru, da je lastninska pravica v zemljiško knjigo vpisana na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku. Z nakupom v stečajnem postopku ni mogoče preseči kogentne prepovedi samostojnega prometa s pripadajočimi zemljišči, pogodbo s takšnim nedopustnim predmetom izpolnitve pa zadenejo sankcije ničnosti, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (tj. o predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.

ZZK-1 nikjer ne določa, da je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu, ko je predmet pravnega prometa idealni delež na nepremičnini, predložiti še izjavo drugega solastnika, da svoje predkupne pravice ne uveljavlja. Določba petega odstavka 148. člena ZZK-1, na katero se sklicujeta udeleženca v pritožbi, govori o izpolnjenosti drugih pogojev za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon (poudarek sodišča druge stopnje), in je jezikovno jasna. Sankcijo za kršitev prodajalčeve obveznosti, da ponudi nakup svojega deleža drugemu solastniku, mora slednji uveljavljati v pravdi.

Ne SPZ in tudi ne ZZK-1 ne nalagata zemljiškoknjižnemu sodišču, da po uradni dolžnosti, v primeru, ko skupni del stavb pridobi z vpisom – vpis novih osnovnih pravnih položajev, drug status, prenese izvedeno pravico, hipoteko, ki je bila vpisana kot omejitev le pri posameznih delih stavb.

Še en vpis predznambe ob že obstoječem ni dovoljen.

Pristojna upravna enota je na devetih nepremičninah, ki so v solasti nasprotnih udeležencev, v korist podjetja za distribucijo električne energije ustanovila nepravo trajno stvarno služnost za izgradnjo, obratovanje, vzdrževanje in rekonstrukcijo 110 kV daljnovodnega omrežja. Predlagatelja menita, da služnost ni ustrezno opredeljena. Po neuspešni pritožbi sta začela postopek pred Upravnim sodiščem. Na podlagi odločbe Upravne enote je okrajno sodišče najprej izdalo sklep s katerim je vpis služnosti dovolilo. Nato pa je ugodilo ugovoru nasprotnih udeležencev in je predlagani vpis zavrnilo. Višje sodišče pa je ugodilo pritožbi podjetja za distribucijo električne energije Elektra Maribor in je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je vpis dovolilo. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izponjene in je predlog nasprotnih udeležencev za dopustitev revizije zavrnilo.

V okoliščinah konkretnega primera bo smoter, ki bi ga upnik zasledoval s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ (tj. pridobiti listino, primerno za vknjižbo lastninske pravice) izpolnjen v okviru odprtega zapuščinskega postopka. V njem bo namreč zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju, ki bo po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dedinje in dolžnice. Prav zaradi istega končnega rezultata – možnosti vknjižbe dolžničine lastninske pravice – je treba po presoji Vrhovnega sodišča zapuščinski postopek šteti kot postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ, z istim učinkom na obravnavani izvršilni postopek iz šestega odstavka 168. člena ZIZ, tj. njegovo prekinitvijo. Takšna razlaga je ustavnoskladna, saj varuje upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave, katere sestavni del je tudi varstvo upnikove pravice do učinkovite izvršbe oziroma varstvo upnikovega položaja v izvršilnem postopku (v konkretnem primeru pred zavrženjem predloga).

Sodna poravnava ne vsebuje nobene določbe glede spremembe lastništva nepremičnin (npr. ugotovitev, da določene nepremičnine predstavljajo skupno premoženje). Vsebuje dogovor strank o delitvi. Sodna poravnava tako ni listina, ki bi omogočala vpis skupne lastnine, dogovorjen je vpis etažne lastnine.

Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je treba pred vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime dedičev na podlagi nemškega Skupnega sklepa/potrdila o dedovanju pridobiti potrdilo o izvršljivosti v državi izvora in nato sprožiti postopek v zvezi z razglasitvijo izvršljivosti v smislu 227.h člena Zakona o dedovanju in odločbo sodišča priložiti poleg odločbe/potrdila o dedovanju za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo? 2. Ali nemško Skupno potrdilo (sklep) o dedovanju (z uradnim prevodom) zadostuje za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime dedičev neposredno?

Določba 56. člena ZSPDSLS-1 za vpis v zemljiško knjigo zahteva pogodbo o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja (pritožnica trdi, da je sodno poravnavo enačiti s tako pogodbo), a v njej mora biti opredeljen javni interes, torej v sami pogodbi in vsebovano določilo o prepovedi odsvojitve in obremenitve brezplačno odsvojene nepremičnine za najmanj pet let v korist odsvojitelja.

SPZ v 257. členu določa, kaj vse mora vse mora vsebovati pogodba o ustanovitvi stavbne pravice (zvezovalni pravni posel). Kaj mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) za vpis stavbne, pa določa 20.a člen ZZK-1, ki je matični predpis tega področja. Ta je jasen in (v primeru določenih situacij) ne napotuje na uporabo 19. člena ZZK-1, za kar se zavzema pritožba.

V skladu z določbo 43. člena Uredbe (EU) št. 650/2012 je odločba, izdana v državi članici in izvršljiva v tej državi, izvršljiva tudi v drugi državi članici, če so bile na zahtevo zainteresirane stranke tam razglašene za izvršljive po postopku iz členov 45 do 58. Postopek razglasitve izvršljivosti (eksekvature) odločbe ureja pravo države članice izvršitve (1. točka 46. člena Uredbe), pri čemer je treba k predlogu poleg izvoda odločbe predložiti tudi dokazilo o odločbi, izdano na posebnem obrazcu, ki ga določa Izvedbena uredba komisije (EU) št. 1329/2014 z dne 9.12.2014 (priloga 1, obrazec I – dokazilo o odločbi v dedni zadevi), ki med drugim vsebuje posebno rubriko glede izvršljivosti odločbe

Po 30. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. GZ-1 drugačne določbe nima. Povedano pomeni, da je podlaga vpisu tudi odločba, ki še ni dokončna ali pravnomočna, je pa glede na določbo 30. člena ZIN izvršljiva. Ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo upravnega organa, ki mu je priložena odločba, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, mora vpis opraviti po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni še drugi pogoji po 148. členu Zakona o zemljiški knjigi.

Po določbi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vpliva začetek prisilne poravnave na prekinitev izvršilnega postopka, ne pa na tek predhodno začetega zemljiškoknjižnega postopka.

V našem pravu velja načelo kavzalnosti, kar pomeni, da je razpolagalni posel (vknjižbeno dovoljenje) veljaven le, če se nanaša na veljaven zavezovalni posel, to je posel, s katerim se ena stranka pogodbe zaveže na drugo stranko prenesti neko pravico.

Zemljiškoknjižno sodišče je zaznambo spora dovolilo le na podlagi potrdila o vloženi tožbi. Stališče, da je s tem namen izpostavljenih pravil dosežen in da bi bilo drugačno stališče pretirano formalistično, je pravno zmotno. Potrdilo o vloženi tožbi ne more nadomestiti manjkajoče listine - tožbe.

Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Pri presoji pogojev dovoljenosti prodaje mora zato sodišče upoštevati tudi posebna pravila stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja ZZK-1. To pomeni, da je prodaja v stečajnem postopku dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični imetnik stavbne pravice in so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi stavbno pravico brez pravnih napak.

Zemljiškoknjižno sodišče presoja formalne pogoje za vpis, ne pa materialnih.

Mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.