VSRS Sklep II DoR 183/2024

I. Ugovoru se ugodi in se plačilni nalog II DoR 183/2024-4 z dne 21. 5. 2024 razveljavi.

II. Revizija se dopusti glede vprašanj:

- Ali sta v primeru zahtevka za izbris neveljavne vknjižbe neposredni pridobitelj (oseba iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1) in nadaljnji singularni pridobitelj (oseba iz drugega in tretjega odstavka 244. člena ZZK-1), ki je v razmerju do tožnika - izbrisnega upravičenca tretji, enotna sospornika?

- Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru podana toženčeva dobra vera?

- Ali je (bil) v konkretnem primeru tožnikov prenos lastninske pravice na toženko veljaven?

1Tožnik s tožbo od sodišča primarno zahteva, naj razsodi, da sta neveljavni vknjižba lastninske pravice v korist toženca in vknjižba lastninske pravice v korist toženke pri nepremičnini parc. št. 1673/1 (ID ...), vl. št. 1975, k. o. ..., ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se dovoli izbris lastninske pravice v korist toženca in izbris lastninske pravice v korist toženke ter se dovoli ponovna vknjižba lastninske pravice v korist tožnika. Sklicuje se na ničnost Kupoprodajne pogodbe skupaj s Pogodbo o plačilu kupnine, sklenjenih med njim in toženko dne 25. 8. 2009, in sicer zaradi pogojnega oziroma časovno omejenega prenosa lastninske pravice na nepremičnini ter na slabo vero toženca pri nakupu nepremičnine od toženke na podlagi Kupoprodajne pogodbe z dne 11. 8. 2010. Podrejeno uveljavlja izbrisni zahtevek in zahtevek za izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila. Sklicuje se na neveljavnost zemljiškoknjižnega dovolila v Kupoprodajni pogodbi z dne 11. 8. 2010 in na toženkino opustitev prodaje nepremičnine v roku iz Pogodbe o plačilu kupnine z dne 25. 8. 2009.

2Sodišče prve stopnje je z delno zamudno sodbo ter sodbo ugodilo tožnikovemu primarnemu tožbenemu zahtevku.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov primarni tožbeni zahtevek zavrnilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

4Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali sta v primeru zahtevka za izbris neveljavne vknjižbe neposredni pridobitelj (oseba iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1) in nadaljnji singularni pridobitelj (oseba iz drugega in tretjega odstavka 244. člena ZZK-1), ki je v razmerju do tožnika - izbrisnega upravičenca tretji, enotna sospornika?

- Na kaj se (mora) nanaša(ti) pridobiteljeva dobra vera v položaju zatrjevane pridobitve lastninske pravice na nepremičnini na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo? Oziroma, ali mora pridobitelj za obstoj njegove nedobrovernosti v položaju zatrjevane pridobitve lastninske pravice na nepremičnini na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo res vedeti za ničnost odsvojiteljeve pridobitve lastninske pravice na isti nepremičnini?

- Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru podana toženčeva dobra vera?

- Ali je pravilno materialnopravno stališče višjega sodišča, da pogojni ali časovno omejeni prenos lastninske pravice na nepremičnini pomeni zgolj kršitev prepovedi manjšega pomena, zaradi česar pravni posel, ki ga vsebuje, ni ničen (drugi odstavek 90. člena OZ)?

- Ali Kupoprodajna pogodba z dne 25. 8. 2009 in (posebna) Pogodba o plačilu kupnine - prodaji nepremičnine z istega dne, sklenjeni med tožnikom in toženko, spadata v kategorijo tako imenovanih povezanih pogodb? Oziroma, ali prodajna pogodba z vsebovanima predmetom prodaje in kupnino ter (posebna) pogodba o določitvi načina plačila te kupnine, sklenjeni istega dne, pri čemer se obe medsebojno sklicujeta ena na drugo in je prva tudi priloga druge, spadata v kategorijo tako imenovanih povezanih pogodb?

- Ali sodba sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na (ne)veljavnost tožnikovega prenosa lastninske pravice na sporni nepremičnini na toženko, zadosti zahtevam po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji pravnih stališč iz 22. člena Ustave, ki in kot so se izoblikovale v praksi Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča?

- Ali je (bil) tožnikov prenos lastninske pravice na toženko veljaven?

- Ali bi morala biti sodnica A.A. v konkretnem postopku izločena? Oziroma, ali je v konkretnem primeru podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev pravice do zakonitega sodnika (drugi odstavek 23. člena Ustave)?

5V vlogi z dne 19. 6. 2024 je tožnik predlagal tudi razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek o predlogu za dopustitev revizije II DoR 183/2024-4 z dne 21. 5. 2024. Pojasnjuje, da je predlagal taksno oprostitev, vendar je sodišče prve stopnje predlog zavrglo, saj je zaradi dodeljene brezplačne pravne pomoči oproščen plačila sodne takse že na podlagi zakona. Prilaga sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 6. 2024 ter odločbo Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 463/2024 z dne 24. 4. 2024. Navedeni predlog je Vrhovno sodišče obravnavalo kot pravočasen¹ ugovor zoper plačilni nalog (34.a člen Zakona o sodnih taksah; v nadaljevanju ZST-1).

6Ugovor zoper plačilni nalog je utemeljen, predlog za dopustitev revizije pa je delno utemeljen.

O ugovoru zoper plačilni nalog:

7Tožniku je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 463/2024 z dne 24. 4. 2024 (priloga A20 spisa) dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije v tej zadevi. Po tretjem odstavku 10. člena ZST-1 je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč. Navedeno pomeni, da taksna obveznost zaradi zakonske oprostitve za tožnika ob vložitvi predloga za dopustitev revizije dne 16. 5. 2024 ni nastala. Vrhovno sodišče je zato ugovoru ugodilo in plačilni nalog II DoR 183/2024-4 z dne 21. 5. 2024 razveljavilo (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).

O predlogu za dopustitev revizije:

8Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Sestava senata in glasovanje:

9Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Glede na tretji odstavek 14.a člena ZST-1 in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 356/2024 z dne 11. 6. 2024 je bil tožnikov predlog oziroma ugovor z dne 19. 6. 2024 vložen v osem dnevnem roku iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1.