VSL Sklep Cst 490/2021

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje dalo soglasje k izvensodni poravnavi, sklenjeni med stečajnim dolžnikom in A. A., ..., po predlogu upraviteljice s 25. 10. 2021 (p. d. 112), ki je sestavni del sklepa in je bil objavljen hkrati s sklepom.

2Zoper sklep se je pritožila upnica B., d. o. o. - v stečaju. V pritožbi je zatrjevala, da predlagana poravnava ni ugodna za stečajno maso, ker izid tožbe zaradi izpodbijanja pravnih dejanj v konkretnem primeru ni negotov in bi stečajna upraviteljica lahko uspešno izpodbila dejanje prodaje plovila, ga dobila v stečajno maso in ga nato prodala. Navedla je, da znaša za primerljivo plovilo cena 70.000,00 EUR in da ji je znano, da je družba C., d. o. o. dala stečajni upraviteljici ponudbo za odkup zadevnega plovila po ceni 35.000,00 EUR, za najmanj kolikor bi torej lahko stečajna upraviteljica to plovilo prodala. Posledično je sodišču očitala, da pri danem soglasju ni pravilno uporabilo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog upraviteljice za soglasje k sklenitvi predlagane izvensodne poravnave.

3O pritožbi se je izjavila stečajna upraviteljica, ki je vztrajala pri stališču, da je sklenitev predmetne izvensodne poravnave ugodna in koristna za stečajno maso. Predlagala je zavrnitev neutemeljene pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

Pravni okvir odločitve sodišča prve stopnje

5Sodišče prve stopnje vodi nad dolžnikom postopek osebnega stečaja, ki ga je začelo na predlog upnice B., d. o. o. - v stečaju. V skladu z določbo prvega odstavka 383. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona, če v oddelku 5.11 ni določeno drugače.

6Sodišče prve stopnje je izdalo soglasje k sklenitvi izvensodne poravnave na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP (v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), v delu v katerem se nanaša na potrebno soglasje sodišča, ki vodi postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, za sklenitev izvensodne poravnave glede zahtevka iz oddelka 5.3.4. tega zakona, torej glede zahtevka zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika.

7V postopku osebnega stečaja veljajo nekatera posebna pravila o izpodbijanju pravnih dejanj dolžnika. V 391. členu ZFPPIPP je določeno, da traja obdobje izpodbojnosti iz 269. člena ZFPPIPP zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, če jih je stečajni dolžnik sklenil v dobro osebe, ki ima v razmerju do dolžnika položaj ožje povezane osebe (prva alineja 1. točke prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP) ali v dobro pravne osebe, v kateri je imel stečajni dolžnik ali osebe, ki so z njim ožje povezane, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno pravno dejanje, posamično ali skupaj najmanj 25 odstotni delež v kapitalu ali 25 odstotni delež glasovalnih pravic ali pravico imenovati ali odpoklicati osebe, upravičene za njeno zastopanje (druga alineja 1. točke prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP); ali v dobro pravne osebe, v kateri je stečajni dolžnik ali oseba, ki je z njim ožje povezana, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno pravno dejanje, opravljal funkcijo, pri kateri je bil v skladu s pravili te pravne osebe ali na podlagi zakona upravičen za njeno zastopanje (tretja alineja 1. točke prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP); ali v dobro pravne osebe, ki je imela v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 s pravno osebo iz druge ali tretje alineje te točke (četrta alineja 1. točke prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP); in za pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena tega zakona (2. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP), s tem tem da so pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona (subjektivni pogoj izpodbojnosti). Ne glede na subjektivni pogoj izpodbojnosti je dejanje dolžnika izpodbojno tudi v primeru, če druga oseba prejme dolžnikovo premoženje za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti (drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP).

8Izpodbojni zahtevek je treba uveljavljati s tožbo (drugi odstavek 275. člena ZFPPIPP). Zanjo je legitimiran stečajni upravitelj in vsak upnik, ki je v skladu z zakonom upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku (276. člen ZFPPIPP). Na podlagi pravnomočne sodbe o razveljavitvi pravnih učinkov pravnega dejanja je tožena stranka dolžna prejeto vrniti v stečajno maso, če pa to ni več mogoče, plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodne odločbe (278. člen ZFPPIPP).

9V primerih, ko ZFPPIPP določa, da so stranke glavnega postopka zaradi insolventnosti ali upravitelj v zvezi s svojimi zahtevki upravičeni vložiti tožbo, se stranke postopka in upravitelj lahko sporazumejo za mediacijo pred vložitvijo tožbe (prvi odstavek 48.b člena ZFPPIPP). Postopek mediacije je uspešen, kadar stranke v sporu dosežejo dogovor o rešitvi spora. Pravna narava takega dogovora je poravnava (1050. do 1059. člen OZ).

Dejansko stanje, ki izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa

10Upraviteljica v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom je v predlogu sodišču navedla, da je dolžnikovo dejanje, ki ga je storil 6. 7. 2020, ko je kot lastnik in prodajalec z A. A. kot kupko sklenil prodajno pogodbo za plovilo COLBAC 720 Elegant, tov. št. ..., letnik 2010 in za izvenkrmni motor EVINRUDE, tov. št. ..., za ceno 5.000,00 EUR in ji ga za navedeno kupnino tudi izročil v last in posest, izpodbojno, ker je na podlagi naročene cenitve cenilca D. D. ugotovila, da je dogovorjena kupnina bistveno prenizka, saj je cenilec podal mnenje, da znaša tržna vrednost prodanih premičnin 24.820,00 EUR, likvidacijska pa 17.620,00 EUR. Cenitev je priložila.

11Iz prvega odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upraviteljica pred vložitvijo tožbe A. A. pozvala na doplačilo kupnine do višine ocenjene vrednosti predmeta prodaje. Po pogajanjih in z vzajemnim medsebojnim popuščanjem pa sta upraviteljica in kupka (brez izvedenega postopka mediacije) dosegli dogovor, da ta v stečajno maso dolžnika doplača še 15.000,00 EUR.

Presoja sodišča prve stopnje

12Sodišče prve stopnje je vpogledalo v priloženo kupoprodajno pogodbo z dne 6. 7. 2020 in v cenilni zapisnik cenilca D. D. z dne 31. 8. 2021 ter ocenilo, da je višina izpogajanega doplačila primerna glede na ugotovljeno oceno vrednosti predmeta prodaje, negotovost izida pravde ter potencialne pravdne stroške, ki bi nastali v postopku na podlagi izpodbojne tožbe, in glede na druge stroške, ki bi nastali za stečajno maso v primeru prevzema plovila in njegove hrambe ter prodaje. Zato je sodišče soglasje k sklenitvi izvensodne poravnave dalo.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

13Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je E. E. sklenil 6. 7. 2020 z A. A. prodajno pogodbo, katere predmet sta bila plovilo COLBAC 720 Elegant, letnik 2010 in izvenkrmni motor EVINRUDE, za dogovorjeno kupnino 5.000,00 EUR. Ker je cenilec D. D. ocenil tržno vrednost navedenih nepremičnin na 24.800,00 EUR in likvidacijsko vrednost na 17.620,00 EUR, je upraviteljica ugotovila, da je bila dogovorjena kupnina bistveno prenizka. Zato in ker so podani tudi drugi zakonski pogoji, ki jih glede izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika določa ZFPPIPP, je presodila, da je dejanje prodaje, ki ga je storil dolžnik, izpodbojno. V izogib vložitvi tožbe je upraviteljica kupko pozvala na doplačilo do višine ocenjene vrednosti predmeta prodaje. Po pogajanjih in z vzajemnim popuščanjem sta stranki dosegli dogovor o doplačilu v višini 15.000,00 EUR, za kolikor je upraviteljica predlagala sodišču, da izda soglasje za sklenitev izvensodne poravnave. Stranki poravnave sta v konkretnem primeru stečajna upraviteljica dolžnika, ki je storil izpodbojno dejanje, in fizična oseba, v korist katere je bilo to dejanje storjeno. Zato pritožbene trditve in priložene dokazi (fotografiji - posnetek zaslona objav F. F.) v smeri, zakaj obstaja subjektivni pogoj izpodbojnosti, za odločitev o pritožbi niso pomembni.

14Upnica je uvodoma izpostavila, da je A. A. žena G. G., ki je bil solastnik odvetniške družbe H., ki je dolžnika zastopala in ga še zastopa v številnih postopkih, ki jih ima s tretjimi osebami, med drugim tudi s pritožnico v tem postopku B., d. o. o. - v stečaju. Zato naj bi med A. A. kot ženo G. G. in stečajnim dolžnikom obstajal poslovni odnos. Navedla je tudi, da ji je znano, da sta stečajna upraviteljica in izpodbojna zavezanka A. A. v osebnem znanstvu, kar naj bi upraviteljica dolžnika tudi povedala upraviteljici upnice B. d. o. o. - v stečaju, in še, da je "le tako mogoče razumeti predlog za sklenitev poravnave, ki je za stečajnega dolžnika očitno slaba". Nobenega dokaza v smeri potrditve namigov o nedopustnih razlogih upraviteljice upnica ni priložila, medtem ko je upraviteljica I. I. v izjavi na pritožbo upnice zavrnila pritožbeno navedbo, da naj bi bila v osebnem znanstvu z A. A. Navedla je, da je osebno ne pozna in da se z njo ni nikoli niti srečala ter da pritožnica vedoma navaja lažne trditve o tem, da je s tem seznanila stečajno upraviteljico upnice in da s temi trditvami, ki imajo elemente kaznivega dejanja žaljive obdolžitve in obrekovanja, poskuša zrušiti njeno verodostojnost in nepristranskost. Pritožbeno sodišče glede na navedeno ne dvomi v izjavo upraviteljice o neobstoju konflikta interesov. Tudi iz priložene izvensodne poravnave izhaja, da je A. A. pooblastila za podpis izvensodne poravnave Odvetniško pisarno J. Upnica pa tudi ni pojasnila, kaj natanko misli s trditvami o osebnem znanstvu A. A. in I. I. Zato tudi pritožbeno sodišče ni moglo zaključiti, da bi o "osebnem znanstvu" morala seznaniti sodišče, ki je odločalo o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave.

15Pritožnica nadalje trdi, da obstojijo razlogi za sum, da je šlo pri sklenitvi prodajne pogodbe za simuliran pravni posel, katerega cilj je bil izločiti zadevno premoženje iz stečajne mase in stečajnemu dolžniku E. E. še naprej omogočiti njegovo uživanje. S tem smiselno trdi, da obstajajo razlogi za uporabo določbe 50. člena OZ o pravnih učinkih navidezne pogodbe, kar pa je v nasprotju z njenimi trditvami, da je dolžnikovo dejanje izpodbojno po določbah ZFPPIPP. Ne glede na navedeno pa pritožnica s trditvami o razlogih za sum, da je šlo pri sklenitvi prodajne pogodbe za simuliran pravni posel, tudi ni uspela uveljaviti svojega smiselno izraženega stališča, da poravnava z osebo, ki je sklenila pogodbo in s katero je upraviteljica dosegla dogovor o poravnavi, v postopku osebnega stečaja nad prodajalcem ne bi bila dopustna.

16V skladu z določbo 48.b člena ZFPPIPP o sporazumni mediaciji pred vložitvijo tožbe je predpisan postopek, ki bo privedel do dogovora o rešitvi spora. ZFPPIPP ne določa kroga oseb, s katerimi upravitelj ne bi smel skleniti sporazuma o mediaciji in posledično skleniti poravnave o spornem predmetu. To pa pomeni, da lahko upravitelj doseže z vsakim potencialnim tožencem tudi izvensodno poravnavo brez predhodnega postopka mediacije. Smiselno določbi četrtega odstavka 306. člena ZPP, ki določa, da se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, mora po stališču pritožbenega sodišča tudi sodišče, ki odloča o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave v stečajnem postopku, zavrniti razpolaganje strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Ob odločanju o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenih dejstev ni imelo razlogov za zavrnitev soglasja na tej podlagi. O tem, kateri prisilni predpis ali moralno pravilo naj bi spregledalo sodišče prve stopnje, pritožnica v pritožbi ni konkretno trdila, da bi ji v tej smeri lahko pritožbeno sodišče pritrdilo. V kolikor je menila, da gre za primer osebe, s katero po določbi 337. člena ZFPPIPP ni dovoljeno skleniti pogodbe o razpolaganju s premoženjem stečajnega dolžnika, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi ni izkazala, da je stranka poravnave oseba, ki naj bi imela v razmerju do dolžnika položaj katere od oseb od 1. do 5. točke prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP. Zato tudi očitki sodišču prve stopnje v to smer niso utemeljeni.

17Sodišče, ki vodi stečajni postopek, z odločanjem o soglasju k poslom upravljanja stečajne mase, izvaja nadzor nad tem, ali bi stečajni upravitelj kot organ postopka (97. člen ZFPPIPP) s katerim od predlaganih poslov, ki so našteti v prvem odstavku 322. člena ZFPPIPP, lahko škodoval interesom upnikov. Zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju kot relevantne trditve presojalo tiste trditve upnice, ki se nanašajo na očitek sodišču prve stopnje, da pri izdaji izpodbijanega soglasja k sklenitvi izvensodne poravnave glede zahtevka zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika ni varovalo interesov upnikov stečajnega dolžnika. Interes upnikov stečajnega dolžnika je, da prejmejo svoje terjatve poplačane iz stečajne mase čim prej in v čim višjem deležu. V konkretnem primeru se bo glede na izpodbijano odločitev stečajna masa (ki je sedaj v sporni terjatvi zaradi izpodbijanja pravnega dejanja dolžnika) v 15 dneh povečala za 15.000,00 EUR gotovine, ki jo bo zavezanka nakazala na fiduciarni račun, medtem ko pritožnica poleg trditev, na katere je pritožbeno sodišče že odgovorilo, tudi zatrjuje, da bi se morala za več.

18Pritožnica trdi, da k predlogu upraviteljice ni priložen izpisek iz TRR, da je kupka prodajalcu pred začetkom postopka osebnega stečaja že plačala 5.000,00 EUR in torej smiselno, da naj plača v stečajno maso še manjkajočo kupnino v višini 5.000,00 EUR. Navedeni očitek po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen. Iz podatkov spisa izhaja, da je upraviteljica glede na podatke iz III. člena k predlogu priložene prodajne pogodbe, da prodajalec s podpisom te pogodbe potrjuje, da je kupnino, ki je dogovorjena, že v celoti prejel in iz tega naslova nima nobene terjatve ali zahtevka do kupca, ocenila, da kupka predmeta prodaje ni prejela brezplačno, pač pa za "prenizko" ceno. Zato je za sodišče, ki je to dejstvo pri odločitvi o soglasju upoštevalo, zadostovalo, da je vpogledalo v kupoprodajno pogodbo z overjenim podpisom prodajalca. V kolikor pa pritožnica razpolaga z drugačnimi dokazi, bi morala trditi, da izjava prodajalca ni resnična, oziroma na podlagi podatkov, s katerimi sama razpolaga, ni pa o njih pravočasno obvestila stečajne upraviteljice, sama vložiti izpodbojno tožbo z ustreznim tožbenim zahtevkom. V pritožbi pa ne trdi, da je karkoli od navedenega storila. Zato njenemu stališču, da je s soglasjem k plačilu (zgolj) razlike v višini 15.000,00 EUR sodišče zanemarilo interes ostalih upnikov, da se stečajna masa poveča še za 5.000,00 EUR, pritožbeno sodišče ni moglo slediti.

19Prav tako pritožnica brez predlaganega ustreznega dokaza ni uspela prepričati pritožbenega sodišča, da vrednost čolna z motorjem znatno presega vrednost, ki jo je ocenil cenilec D. D. To trditev je namreč pritožnica podprla s pogodbenim določilom v prodajni pogodbi, da na predmetu pogodbe ni očitnih napak in na lastnih informacijah, da je plovilo vzorno vzdrževano in je tudi sicer v odličnem stanju, zato pa tudi veliko več vredno od ocene v cenitvi, kljub temu da je staro 10 let. Izpostavila je, da si cenilec predmeta prodaje ni ogledal ter da ni izkazano, da bi cenilec sploh razpolagal s posebnim znanjem za oceno premoženja, za katerega je izdelal cenitev, ker gre za posebno vrsto premoženja, z oceno katerega se ukvarjajo za to posebej kvalificirani cenilci - cenilci s področja pomorstva - plovil, medtem ko je tu angažirani cenilec specialist s področja elektro stroke, področja elektroenergetike, področja stroji in oprema, inštalacijska oprema in naprave, kar vse naj bi potrjevalo nedvomno nepravilnost in neustreznost cenilnega področja. Pritožnica ne pove, da je sama bolj strokovno usposobljena za oceno plovila od cenilca, ki je podal izvid in mnenje o njegovi tržni in likvidacijski vrednosti, zato pritožbeno sodišče, ki s tem znanjem samo ne razpolaga, ne more pritrditi njenemu stališču, da je ocena cenilca nedvomno nepravilna in nestrokovna. V kolikor bi pritožnica s takimi stališči želela uspeti in prepričati višje sodišče, bi morala izpodbijati izvid in mnenje z mnenjem drugega cenilca, česar pa ni storila.

20Konkretno je sicer upnica izpodbijala višino tržne cene, ki jo je podal cenilec, tudi s trditvami, da je je družba C., d. o. o. ponudila stečajni upraviteljici v tem postopku odkup zadevnega plovila za 35.000,00 EUR, kar je več od ugotovitev cenilca o tržni ceni. Trdila je, da bi, v kolikor bi v stečajno maso stečajna upraviteljica namesto denarja dobila plovilo, tega lahko glede na ponudbo tudi takoj prodala za ponujeno ceno ponudniku, ne da bi imela s skladiščenjem kakršnekoli stroške, ki jih je pri presoji upoštevalo sodišče prve stopnje. Upraviteljica je na te trditve odgovorila, da je od C., d. o. o. res prejela ponudbo, ki pa ne vsebuje roka plačila kupnine in ki velja le do 15. 12. 2021, kar dejansko iz priložene ponudbe tudi izhaja. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da s ponudbo C., d. o. o. upnica ni uspela izpodbiti višine ocenjene tržne cene, ki jo je presojalo pri odločitvi sodišče prve stopnje. Ponudba namreč temelji na predpostavki, da bi bilo sporno plovilo do 15. 12. 2021 brez kakršnih koli finančnih obveznosti za stečajnega dolžnika izročeno v last družbi C., d. o. o., ki bi imela obveznost v stečajno maso nakazati 35.000,00 EUR. Pri tem pa ne predvideva soglasja sedanje lastnice spornega plovila s takim predlogom, brez katerega pa izročitev čolna z motorjem družbi C., d. o. o. do 15. 12. 2021 ne bi bila mogoča. Zato za presojo izpodbijanega soglasja v delu, ki se nanaša na višino doplačila, trditve upnice o prenizko določenem doplačilu glede na tržno ceno najmanj 35.000,00 EUR po stališču pritožbenega sodišča niso utemeljene.

21Upnica nasprotuje tudi stališču, da za stečajno maso ne bi bilo ugodno, če bi upraviteljica namesto poravnave zoper toženko vložila izpodbojno tožbo. Trdi, da bi bil glede na trenutno razpoložljive podatke izid pravde gotov. Iz teh trditev pa ne izhaja, da toženka v pravdi ne bi imela pravice navajati dejstva in predlagati dokaze, s katerimi bi lahko tudi nasprotovala zahtevku tožeče stranke. Zato je tudi neutemeljen očitek sodišču prve stopnje, da je svojo presojo oprlo na negotovost izida pravde. Res je sicer, da ni navedlo ocene procenta uspeha v pravdi, kar pa ne predstavlja nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega bi bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo presojo. Opredelilo se je namreč do višine zneska doplačila v stečajno maso, da je primerna, ker že skupaj s plačano kupnino presega ocenjeno likvidacijsko vrednost predmeta prodaje in skoraj dosega ocenjeno tržno vrednost. Sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev oprlo tudi na presojo o manjših stroških izvensodne poravnave od stroškov pravde. Res je, da v primeru uspeha v pravdi pravdne stroške krije nasprotna stranka, kar kot ključno izpostavlja pritožnica v pritožbi, vendar to še ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje zato dati prednost reševanju spora s tožbo v pravdi, k čemur se nagiba pritožnica. Stroške za vložitev tožbe in za postopek bi morala upraviteljica predhodno plačati iz stečajne mase (152. člen ZPP), povrnjene pa bi dobila v višini, ki bi jo odmerilo pravdno sodišče po koncu pravdnega postopka. To pa pomeni, da bi pravdni postopek vplival tudi na dolžino teka stečajnega postopka. Zato ni pravilno pritožbeno stališče, da predlagana izvensodna poravnava za stečajno maso iz razlogov, na katere je oprlo odločitev sodišče prve stopnje, ni ugodna in da k njej zato sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo dati soglasja. Za spremembo take odločitve pritožbeno sodišče ni našlo potrditve v pritožbenih trditvah pritožnice. S tem se izkaže, da tudi pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

22Ker pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).