VSL Sklep I Cpg 183/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo opr. št. XI Pg 623/2018 z dne 7.9.2018 (I. točka izreka), njenemu podrednemu predlogu za obročno plačilo sodne takse pa je ugodilo in toženi stranki dovolilo plačati sodno takso za pritožbo v višini 3.003,00 EUR v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vsak v znesku 429,00 EUR tako, da prvi obrok zapade v plačilo v 15. dneh po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, vsak nadaljnji obrok pa vsakega 15. koledarskega dne v naslednjih mesecih (II. točka izreka). Odločilo je še, da se plačilni nalog, opr. št. XI Pg 623/2018 z dne 7.11.2018, razveljavi, saj bo toženi stranki za plačilo sodne takse v višini 3.003,00 EUR poslalo nov plačilni nalog (III. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi oziroma podredno, da taksno obveznost razporedi na več kot sedem mesečnih obrokov. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjskega sklepa in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja.

5Pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks določa Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) v 11. členu. Tako sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (1. odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (5. odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na navedeno določbo je do celotne oprostitve plačila sodnih taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (6. odstavek 11. člena ZST-1). V 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/01 s spremembami, ZBPP) pa je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (t. j. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami, ZSVarPre)). Po določilu 1. odstavka 8. člena ZSVarPre znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 392,75 EUR, njegov dvakratnik pa torej 785,50 EUR.

6Tako po ZST-1 (12.a člen) kot tudi po ZBPP (14. člen) se materialni položaj stranke oziroma prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke oziroma prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke oziroma prosilca in njegove družine pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (2. odstavek 12.a člena ZST-1). ZSVarPre pa v 11. členu napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami, ZUPJS). Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči. Od uveljavitve novele ZST-1C se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki jih upoštevajo centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči.¹

7Na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila takse ter podatkov, ki jih je pridobilo na podlagi 5. odstavka 12.a člena ZST-1, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da: tožena stranka živi v družinski skupnosti z zakoncem ter sinom in hčerjo, ki sta študenta; je tožeča stranka v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse v povprečju imela ... EUR neto dohodkov na mesec, njen zakonec ... EUR, otroka pa po ... EUR oziroma ... EUR neto dohodkov na mesec; je tožena stranka lastnica stanovanjske hiše v vrednosti ... EUR in stavbnega zemljišča v vrednosti ... EUR ter da je prav tako lastnica poslovnih deležev v družbah A. d.o.o, F. d.o.o. in B. d.o.o., katerih skupna vrednost (skladno s 4. odstavkom 17. člena ZUPJS in 6. a členom Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 8/12 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik)) znaša 107.442,87 EUR. Ob upoštevanju navedenega ter skladno z določbami 10., 17., 18., 19. in 20. člena ZUPJS ter določbo 5. člena končnih in prehodnih določb ZSVarPre-E je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da celotni mesečni dohodek tožene stranke in njenih družinskih članov znaša 4.901,48 EUR, mesečni povprečni dohodek na člana toženkine družine pa znaša 1.225,37 EUR, kar znatno presega dohodkovni cenzus dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (785,50 EUR).

8Takšen materialni položaj tožene stranke in njene družine tudi po presoji pritožbenega sodišča ne utemeljuje niti delne oprostitve zadevne sodne takse za pritožbeni postopek v višini 3.003,00 EUR. Sredstva, s katerimi se preživlja toženka oziroma njena družina, pa se v skladu z zgoraj navedenimi merili ne bodo občutno zmanjšala, če bo tožena stranka plačala zadevno sodno takso v sedmih zaporednih mesečnih obrokih po 429,00 EUR (kot je odločilo sodišče prve stopnje), saj bo po plačilu navedenega obroka ostalo še 1.118,12 EUR razpoložljivega mesečnega dohodka na člana toženkine družine, kar še vedno občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke oziroma njenih družinskih članov. Zakaj navedeno ne bi zadoščalo, pa tožena stranka tudi v pritožbi konkretno ne pojasni.

9Iz obširne obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o toženkinem predlogu skrbno presodilo vse okoliščine primera, zlasti pa upoštevalo materialni položaj toženke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih toženka preživlja, s čimer je ustrezno upoštevalo tudi napotek iz 5. odstavka 11. člena ZST-1 in drugačne (pavšalne) pritožbene navedbe niso utemeljene.

10Tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni podala nikakršnih navedb glede lastništva poslovnih deležev družb (lastništvo slednjih je zamolčala), zato (povsem splošne) pritožbene navedbe, da je to premoženje težko unovčljivo, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP). Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da poslovni deleži niso tisto premoženje, ki se ga pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva že po samem zakonu², prav tako pa tožena stranka v pritožbi niti ne navede konkretnih upravičenih razlogov, ki bi ovirali razpolaganje s tem premoženjem oziroma ne pojasni, zakaj ji že samo lastništvo poslovnih deležev ne bi prinašalo določenega dohodka, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje skladno s 4. odstavkom 17. člena in 19. členom ZUPJS ter 6.a členom omenjenega Pravilnika.

11Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

12O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), str. 32 gradiva.
² Glede na določbo 1. odstavka 17. člena ZUPJS se namreč lastniški deleži gospodarskih družb izrecno štejejo v premoženje prosilca oziroma njegovih družinskih članov.