VSL sklep III Cp 2794/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.2794.2005Področje: obligacijsko pravo, civilno procesno pravo, izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–3▾
Jedro povzetek sodišča
O umiku izvršilnega predloga kot procesnemu dejanju upnika, ki ima za
posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti
šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, navede, da umika
izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče. Sodišče prve
stopnje pa je napačno izvršilni postopek ustavilo potem, ko je
prejelo dopis izvršitelja, v katerem ta sodišču sporoča, da upnik
predlaga ustavitev postopka, sklicujoč se na sporočilo upnikovega
delavca, poslano izvršitelju, da naj se dražba prekliče, ker je
dolžnik v celoti poravnal upnikovo terjatev.
Ker so se razmere, zaradi katerih je bilo sprejeto načelno pravno
mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 (visoka
inflacija), da je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in
izvršilnem postopku pravico do povračila stroškov postopka od
nasprotne stranke, upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1.
odstavku 277. člena ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s
katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina,
do danes spremenile, in ker ZOR več ne velja, sodišče druge stopnje
meni, da ni več pravne podlage za odločanje, da zamudne obresti od
stroškov postopka tečejo od izdaje odločbe sodišča dalje. Po 1.
odstavku 299. členu OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni
obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Rok za prostovoljno
izpolnitev obveznosti plačila stroškov začne teči od vročitve odločbe
dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov pritožbenega postopka
začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Dolžnica je dolžna upniku v 8 dneh povrniti njegove pritožbene
stroške v znesku 16.156,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki
tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v Kamniku je s sklepom z dne 17.12.2004, opr. št.
495/2003-10, izvršilni postopek ustavilo.
Proti sklepu se je pritožil upnik. Navaja, da v predmetni izvršilni
zadevi ni podal umika izvršilnega predloga. Obvestilo izvršitelju,
katero je priloženo izpodbijanemu sklepu, pa je z nepravilno vsebino
izvršitelju poslala nepooblaščena oseba, kar lahko potrdi T.P..
Sodišče prvre stopnje je torej zmotno ugotovilo dejansko stanje,
zaradi česar je upniku odvzeta možnost nadaljnjega vodenja
predmetnega postopka in s tem izterjava vtoževanega zneska.
Pritožba je utemeljena.
Upnik v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da v tej izvršilni zadevi ni
umaknil izvršilnega predloga. O umiku izvršilnega predloga kot
procesnemu dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o
ustavitvi izvršilnega postopka (1. in 2. odstavek 43. člena Zakona o
izvršbi in zavarovanju - ZIZ), je mogoče govoriti šele, če upnik v
vlogi, naslovljeni na sodišče, navede, da umika izvršilni predlog, in
ko ta vloga prispe na sodišče. V konkretnem primera pa je sodišče s
sklepom izvršilni postopek ustavilo potem, ko je prejelo dopis
izvršitelja z dne 30.11.2004, v katerem ta sodišču sporoča, da upnik
predlaga ustavitev postopka, sklicujoč .se na sporočilo upnikovega
delavca T.P., da se dražba prekliče, ker je dolžnik v celoti poravnal
upnikovo terjatev. Ne samo, da v obravnavanem primeru sodišče ni
prejelo s strani upnika poslanega umika izvršilnega predloga, tudi
obvestilo T.P. izvršitelju po vsebini ni umik izvršilnega predloga,
temveč le zahteva za preklic dražbe. Sodišče torej v nasprotju s
podatki v spisu v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je
upnik umaknil predlog za izvršbo, in posledično postopek ustavi.
Zaradi te bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka
339člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP
in 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi ugodilo
in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s
15členom ZIZ).
Ker je upnik s pritožbo uspel, je upravičen do povrnitve potrebnih
pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP in 1. odstavek 155.
člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
Upnikove potrebne pritožbene stroške je sodišče druge stopnje
odmerilo na 16.156,80 SIT. Ti obsegajo nagrado upnikovemu odvetniku
za sestavo pritožbe v višini 100 točk (6. točka tarifne št. 27
Odvetniške tarife - OT), nagrado odvetniku za poročilo stranki v
višini 20 točk (4. točka tarifne št. 39 OT), 2 % materialne stroške
(3. odstavek 13. člena OT), vse povečano za 20 % DDV (2. odstavek 2.
člena OT). Upnik je povrnitev pritožbenih stroškov zahteval z
zakonskim zamudnimi obrestmi, zato mu je sodišče priznalo tudi te.
Zakonske zamudne obresti od priznanih pritožbenih stroškov tečejo od
prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila. Ker so se razmere,
zaradi katerih je bilo sprejeto načelno pravno mnenje Vrhovnega
sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 (visoka inflacija), da
je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku
pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke,
upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odstavku 277. člena
Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe
sodišča, s katero je bila določena vrednost plačila stroškov in
njihova višina, do danes spremenila in ker ZOR več ne velja, sodišče
druge stopnje meni, da ni več pravne podlage za odločanje, da zamudne
obresti od stroškov postopka tečejo od izdaje odločbe sodišča dalje.
Po 1. odstavku 299. člena sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika -
OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je
določen za izpolnitev. Rok za prostovoljno izpolnitev (8 dni) začne
teči od vročitve odločbe dalje (3. odstavek 313. člena ZPP v zvezi s
15členom ZIZ), zato lahko zamudne obresti od stroškov pritožbenega
postopka začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑