VSL Sodba PRp 407/2025

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahteve za sodno varstvo zavrnejo kot neutemeljene.

II. Storilka pravna oseba mora plačati sodno takso v znesku 1.400,00 EUR, vsak storilec odgovorna oseba pravne osebe, razen A. A., pa sodno takso 40,00 EUR.

1Prekrškovni organ je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku spoznal storilko pravno osebo za odgovorno sedmih prekrškov po 2. točki prvega odstavka 47. člena Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije (ZICZEU), vsako od njenih odgovornih oseb pa za odgovorno za en tovrstni prekršek. Storilki pravni osebi je za vsakega od teh sedmih prekrškov najprej določil gobe v višini 2.000,00 EUR ter ji nato na podlagi določb 27. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izrekel enotno globo 14.000,00 EUR. Vsaki od odgovornih oseb pravne osebe, razen A. A., pa je izrekel globo v višini 400,00 EUR. Potem ko so storilka pravna oseba in vse njene odgovorne osebe po zagovornici vložile zahteve za sodno varstvo, je Okrajno sodišče v Kranju z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zahtevam za sodno varstvo ugodi in da se odločba o prekršku spremeni tako, da se postopek o prekrških zoper pravno osebo in vse njene odgovorne osebe zaradi prekrškov po 2. točki prvega odstavka 47. člena ZICZEU ustavi iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker ni dokazano, da so odgovorne osebe pravne osebe subjektivno odgovorne za očitane prekrške in posledično, da so te prekrške storile ter da stroški postopka bremenijo proračun.

2Zoper sodbo je prekrškovni organ pravočasno vložil pritožbo. Navaja, da jo vlaga zaradi kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, in zaradi bistvene kršitve določb postopka, saj da se ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da v obravnavanih primerih ni dokazano, da so deklaranti (tj. odgovorne osebe pravne osebe) za očitane prekrške subjektivno odgovorni, ker da je storilka pravna oseba v obravnavanih zadevah nastopala kot špediter, ki ga vežejo določila Obligacijskega zakonika (OZ) in se je dolžan držati naročiteljevih navodil, pri čemer da deklaranti ob pregledu dokumentacije, ki jo je posredoval uvoznik, glede na to, da so se podatki v predloženi dokumentaciji ujemali, niso imeli razlogov za dvom v pravilnost podatkov, navedenih s strani uvoznika, pa tudi tam, kjer se podatki niso ujemali, da jih kljub vsemu niso bili dolžni dodatno preverjati, saj da nimajo ustreznega strokovnega znanja in je to tudi neživljenjsko pričakovati od njih, zaradi česar niso imeli nobenega razloga, da ne bi sledili naročilu uvoznika.

3Storilka pravna oseba in njene odgovorne osebe so po zagovornici odgovorile na pritožbo. Predlagajo njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Pravico do pritožbe zoper sodbo, s katero sodišče presoja zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo oziroma plačilni nalog prekrškovnega organa, ureja 66. člen ZP-1. Po tretjem odstavku 66. člena ZP-1 lahko prekrškovni organ iz pritožbenih razlogov po 1. 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, vloži pritožbo zoper odločbo sodišča med drugim, če je sodišče spremenilo njegovo odločbo in ustavilo postopek o prekršku. Določbe 66. člena ZP-1 uveljavljanje pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1, tj. zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, v obravnavanem primeru ne dopuščajo, kar pomeni, da je višje sodišče pri presoji pravilnosti uporabe materialnopravnih določb ZP-1 in ZICZEU vezano na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v predhodnem postopku pri prekrškovnem organu in sodišču prve stopnje.

6Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek, nato pa na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so vse odgovorne osebe pravne osebe carinske deklaracije, navedene v opisih prekrškov, ki jih vsebuje izrek odločbe o prekršku, izpolnile na podlagi štirih dokumentov, in sicer tovornega lista in računa, ki ju je pošiljki (paketu) priložil izvoznik (sodišče prve stopnje ta račun označuje z izrazom "spremni račun"), ter dispozicije in računa, ki jim ga predložil uvoznik (sodišče prve stopnje ta račun označuje z izrazom "račun"). Štiri od njih (B. B., C. C., D. D. in E. E.) pa so poleg teh štirih dokumentov upoštevali še kontrolni list za nevarno blago (tč. 13 obrazložitve izpodbijane sodbe).

7Nadalje iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje glede dokumentov, na podlagi katerih so deklaranti izpolnili carinske deklaracije, ugotovilo (tč. 18 obrazložitve izpodbijane sodbe):

- da je na sedmih dispozicijah blago opisano le kot baterije, ni pa navedeno, ali gre za litijeve ali litij-ionske baterije, ter navedena serijska številka (dispozicije, ki se nanašajo na deklaracijo z dne 8. 12. 2022, ki jo je izpolnila F. F., deklaraciji z dne 29. 9. 2023 in 20. 10. 2023, ki ju je izpolnil B. B., deklaraciji, z dne 21. 9. 2022 in 11. 11. 2022, ki ju je izpolnila D. D. ter deklaraciji, z dne 8. 7. 2022 in 30. 8. 2023, ki ju je izpolnil E. E.),

- da je na dveh dispozicijah blago opisano le kot baterije, ni pa navedeno, ali gre za litijeve ali litij-ionske baterije, prav tako pa ni navedena serijska številka (dispoziciji, ki se nanašata na deklaracijo z dne 19. 7. 2023, ki jo je izpolnila G. G., in na deklaracijo z dne 7. 4. 2023, ki jo je izpolnila A. A.),

- da je na treh dispozicijah blago opisano kot litijeve baterije ter navedena serijska številka (dispozicije, ki se nanašajo na deklaracijo z dne 4. 4. 2022, ki jo je izpolnil B. B., ter na deklaraciji z dne 26. 1. 2022 in 4. 11. 2022, ki ju je izpolnil C. C.),

- da je na vseh računih (ki jih je predložil uvoznik) blago označeno kot litijeve baterije,

- da je na sedmih spremnih računih (ki jih je izvoznik priložil pošiljkam) blago označeno kot litij-ionske baterije ter navedena tarifna številka, pod katero se skladno s kombinirano nomenklaturo carinske tarife uvrščajo litij-ionske baterije (spremni računi, ki se nanašajo na deklaracijo z dne 19. 7. 2023, ki jo je izpolnila G. G., deklaracijo z dne 7. 4. 2023, ki jo je izpolnila A. A. deklaracijo z dne 8. 12. 2022, ki jo je izpolnila F. F., deklaraciji z dne 29. 9. 2023 in 20. 10. 2023, ki ju je izpolnil B. B., deklaracijo z dne 26. 1. 2022, ki jo je izpolnil C. C., in deklaracijo z dne 30. 8. 2023, ki jo je izpolnil E. E.),

- da je na petih spremnih računih (ki jih je izvoznik priložil pošiljkam) blago označeno zgolj kot baterije (ni pa navedeno, ali gre za litijeve ali litij-ionske baterije) ter navedena tarifna številka, pod katero se skladno s kombinirano nomenklaturo carinske tarife uvrščajo litij-ionske baterije (spremni računi, ki se nanašajo na deklaracijo z dne 4. 4. 2022, ki jo je izpolnil B. B., deklaracijo z dne 4. 11. 2022, ki jo je izpolnil C. C., na deklaraciji z dne 21. 9. 2022 in 11. 11. 2022, ki ju je izpolnila D. D., in na deklaracijo z dne 8. 7. 2022, ki jo je izpolnil E. E.) ter

- da je na kontrolnih listih za nevarno blago, s katerimi so ob izpolnjevanju deklaracij razpolagali deklaranti B. B., C. C., D. D. in E. E. navedeno, da gre za litij-ionske baterije.

8Glede na take ugotovitve, predvsem pa upoštevaje, da se opisi blaga v računih, ki jih je uvoznik priložil dispozicijam, niso ujemali z opisi blaga v spremnih računih, saj je bilo blago v vseh računih, ki jih je uvoznik priložil dispozicijam, opisano kot litijeve baterije, medtem ko je bilo v vseh spremnih računih bodisi izrecno navedeno, da gre za litij-ionske baterije, bodisi je bilo blago označeno s tarifno številko, pod katero se skladno s kombinirano nomenklaturo carinske tarife uvrščajo litij-ionske baterije, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da deklaranti, tj. odgovorne osebe pravne osebe, upravičeno niso imeli nobenega dvoma, da je tarifna številka, navedena na spremnih računih, pravilna oziroma da upravičeno niso posumili, da je v spremnih računih navedena tarifna številka napačna ter da posledično niso bili dolžni dodatno preverjati, ali je tarifna številka, kot izhaja iz dokumentacije pravilna. Ravno zaradi opisanega razhajanja opisov blaga v navedenih računih, bi morale odgovorne osebe pravne osebe od uvoznika zahtevati dodatna pojasnila in dokumentacijo glede blaga, ki se uvaža, in s tem pridobiti dodatne informacije, potrebne za uvrstitev blaga - baterij pod pravilno tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife.

9Po točki a) drugega odstavka 15. člena Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. 10. 2023 o carinskem zakoniku Unije (Uredba) je oseba, ki vloži carinsko deklaracijo, odgovorna za pravilnost in popolnost informacij, navedenih v deklaraciji, sporočilu ali zahtevku. V nadaljevanju tega člena je še določeno, da ta določba zavezuje tudi carinskega zastopnika, ki vloži carinsko deklaracijo. V obravnavanih primerih je storilka pravna oseba nastopala kot carinski zastopnik, njene odgovorne osebe pa kot deklaranti. Ti se štejejo za strokovnjake na področju carinjenja, saj se z vlaganjem carinskih deklaracij ukvarjajo poklicno. Kot taki morajo poznati kombinirano nomenklaturo carinske tarife, iz katere izhaja, da se litijeve baterije uvrščajo pod drugo tarifno številko kot pa litij-ionske, prav tako pa se zavedajo, da vložitev carinske deklaracije, ki vsebuje nepravilne ali nepopolne informacije, predstavlja prekršek. Zaradi tega jim je mogoče ob zgornjih ugotovitvah o neujemanju opisov blaga v računih, ki jih je uvoznik priložil dispozicijam, z opisi blaga v spremnih računih, ki jih je izvoznik priložil pošiljkam, ker niso zahtevale dopolnitve dokumentacije, da bi lahko zanesljivo ugotovile kakšne baterije so predmet uvoza in jih posledično uvrstile pod pravilno tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, pač pa so se zanašale na pravilnost podatkov v spremnih računih, očitati zavestno malomarnost, tj. da niso ravnale s potrebno pazljivostjo, čeprav so se zavedale, da lahko storijo prekršek, pa so lahkomiselno mislile, da se to ne bo zgodilo (26. člen Kazenskega zakonika - KZ-1 v zvezi z 8. členom ZP-1).

10Ker so odgovorne osebe obravnavane prekrške storile kot carinski deklaranti, zaposleni pri storilki pravni osebi, so jih storile pri opravljanju dejavnosti pravne osebe ter v njenem imenu, za njen račun in z njenimi sredstvi. Zaradi tega je na podlagi prvega odstavka 14. člena ZP-1 za te prekrške pridružitveno odgovorna tudi pravna oseba.

11Iz odločbe o prekršku izhaja, da je prekrškovni organ pravni osebi in vsaki od njenih odgovornih oseb, razen A. A., odmeril globo za posamezen prekršek v višini njene najnižje mere, ki je za obravnavane prekrške po 2. točki prvega odstavka 47. člena ZICZEU v prvem odstavku tega člena predpisana za pravno osebo in v tretjem odstavku tega člena za njeno odgovorno osebo, pa čeprav je imel v 50. členu tega zakona pooblastilo, da jim kljub določbi tretjega odstavka 52. člena ZP-1 odmeri globe tudi v zneskih, ki so višji od njene najnižje predpisane mere. Glede na pojasnjeno ter ob upoštevanju, da zahteva za sodno varstvo zatrjuje zgolj, da zaradi obravnavanih prekrškov ni nastalo prikrajšanje, saj da so bile z odmerno odločbo naknadno določene carinske dajatve v celoti poravnane, kar pa ne more predstavljati posebne olajševalne okoliščine, ki bi lahko opravičevala omilitev sankcij po šestem odstavku 26. člena ZP-1, saj je naknadno določene carinske dajatve plačal uvoznik, ne pa storilka pravna oseba ali njene odgovorne osebe, je zato neutemeljeno navajanje obrambe v zahtevi za sodno varstvo, da odločbe o prekršku ni mogoče preizkusiti, ker iz nje ni razvidno, katere od okoliščin iz 26. člena ZP-1 je prekrškovni organ upošteval. Prekrškovni organ namreč glob, ob odsotnosti posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale njihovo omilitev po šestem odstavku 26. člena ZP-1, namreč niti ni mogel odmeriti nižje, kot pa jih je odmeril, še manj pa obravnavane prekrške šteti za prekrške neznatnega pomena. Tudi iz 6. a člena ZP-1, ki določa, kateri prekršek se šteje za prekršek neznatnega pomena, namreč izhaja, da se eden od dveh pogojev, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da bi bilo mogoče prekršek šteti za prekršek neznatnega pomena, nanaša na obstoj takih okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen in ki ga delajo posebno lahkega.

12Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe, saj je ugotovilo, da so bila odločilna dejstva v sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi 26. člena KZ-1 v zvezi z 8. členom ZP-1 zaključiti, da so storilke pravna oseba in njene odgovorne osebe odgovorne za očitane prekrške.

13K navedenemu pritožbeno sodišče pripominja, da je ob obravnavi pritožbe ugotovilo, da prekrškovni organ v odločbi o prekršku odgovorni osebi pravne osebe A. A., katero je sicer spoznal za odgovorno storitve prekrška po 2. točki prvega odstavka 47. člena ZICZEU, kot je opisan v 2. točki izreka odločbe, ni izrekel sankcije. Pritožbeno sodišče v tem delu v odločbo o prekršku ni posegalo, saj se po dvanajstem odstavku 65. člena ZP-1 odločba o prekršku ne sme spremeniti v škodo kršitelja. To pa pomeni, da odločba o prekršku v tem delu ne bo izvršljiva.

14Ker pravna oseba in njene odgovorne osebe z zahtevami za sodno varstvo niso uspele, morajo na podlagi 147. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1 in določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot strošek odločanja o njihovih zahtevah za sodno varstvo. Sodišče je plačilo sodne takse naložilo storilki pravni osebi in tistim od njenih odgovornih oseb, katerim je prekrškovni organ z odločbo o prekršku izrekel globe (tj. vsem odgovornim osebam pravne osebe, razen A. A.). Sodna taksa jim je odmerjena ob upoštevanju tarifnih številk 8212 in 8111 taksne tarife ZST-1, po katerih se sodna taksa za zavrnitev zahteve za sodno varstvo odmeri v višini 10% zneska izrečene globe ali najmanj 40,00 EUR. Ker je bila storilki pravni osebi z odločbo o prekršku izrečena enotna globa 14.000,00 EUR, mora ta plačati sodno takso v znesku 1.400,00 EUR, njene odgovorne osebe, razen A. A., katerim je bila vsaki izrečena globa 400,00 EUR, pa sodno takso v znesku 40,00 EUR.